Bobinac: Olimpijske igre v Parizu so izjemna priložnost za Slovenijo

Izkušeni gospodarstvenik, dolgoletni prvi mož Gorenja in nato podpredsednik kitajske multinacionalke Hisense, je ob izvolitvi na čelo OKS decembra 2022 napovedal izboljšanje dialoga z deležniki v športu in z državo. Ocenjuje, da je to že prineslo rezultate, tako v obliki zvišanja sistemskih sredstev za šport kot tudi krepitve mednarodnega delovanja OKS.

OKS ste globlje začeli spoznavati že pred izvolitvijo, v zadnjem letu pa kot predsednik. Vas je v tem zadnjem obdobju kaj presenetilo – bodisi v pozitivnem ali negativnem smislu?

Naj omenim le to, da na mednarodni ravni stiki, z izjemo nekaterih posameznikov, niso bili pretirano razviti. Zdi se mi, da sem ravno v tem mednarodnem delu v prvem letu lahko skupaj z odlično ekipo naredil velik korak naprej, spoznal ogromno ljudi v Mednarodnem olimpijskem komiteju (Mok) in v evropskih olimpijskih komitejih. Pravzaprav sem bil pozitivno presenečen, kako so bili člani mednarodne olimpijske družine veseli, da smo okrepili aktivnosti OKS na mednarodni ravni.

To bo najbrž pomembno pri pripravah na letošnje OI v Parizu. Kako potekajo priprave na slovensko udeležbo?

Načrte za te igre smo zastavili pravočasno in smelo, saj se zavedamo, da je to izredna priložnost, ki je ne velja zamuditi. Po 12 letih bodo olimpijske igre ponovno na evropskih tleh.

Računamo na močno športno udeležbo, zna se zgoditi, da bo ta največja do zdaj, tako da smo na eni strani dali maksimalno podporo vsem športnim organizacijam. Po drugi strani pa smo se lotili poslovnega, organizacijskega in logističnega dela tudi v okviru Slovenske hiše, ki smo jo zastavili zelo ambiciozno in s pomočjo katere želimo celovito predstaviti Slovenijo.

Ravno v teh dneh smo bili s širšo ekipo v Parizu, kjer smo urejali logistični in organizacijski del, vključno z vsebino in dogodki v okviru Slovenske hiše.

Ta bo postavljena tako rekoč v središče dogajanja, v neposredni bližini hiše gostiteljice Francije. Lahko predstavite že konkretne vsebine?

S Slovensko hišo želimo predstaviti slovenski šport, gospodarstvo in turizem, pa tudi našo kulturo, znanost in kulinariko. Hiša bo tudi izvrstna platforma za poslovne in diplomatske stike na najvišji ravni.

Slovenijo bomo predstavili kot vrhunsko destinacijo za športni turizem in kolesarstvo, organizirali bomo poslovna srečanja med francoskimi in slovenskimi poslovnimi voditelji, govorili bomo o slovenskem modelu športa, trajnostnem razvoju, družbeni odgovornosti, opolnomočenju žensk, pomenu športa za razvoj mladih, medgeneracijskem sožitju oz. vključenosti starejših v šport ter še marsičem.

V kampanji za predsednika OKS ste poudarili potrebo po boljšem dialogu z različnimi deležniki, tudi z državo, na področju športa. Obenem ste pozvali k podvojitvi sistemskih sredstev za šport. V letu 2023 so se ta povečala za skoraj 30 odstotkov, letos se obeta rekorden letni program športa, vreden 45,2 milijona evrov. Ste zadovoljni z napredkom?

Mislim, da smo glede na razmere lahko zelo zadovoljni, da smo že prvo leto skoraj za 30 odstotkov povečali sistemska sredstva za šport in da se bomo že v drugem letu mandata močno približali želeni meji 50 milijonov evrov, ki predstavlja podvojitev zneska ob začetku. To je bila napoved, ki sem jo dal v volilnem programu.

Imamo res dober dialog z vlado, z vsemi ministrstvi, seveda še posebej z ministrstvom, ki pokriva šport, gospodarstvo in turizem. Zelo sem vesel, da smo ta dialog vzpostavili, da je korekten, pragmatičen, da imamo redne mesečne sestanke, na katerih je prisotna celotna ministrova ekipa, da prihajamo pripravljeni z obeh strani in iščemo rešitve v korist slovenskega športa.

Maja lani ste organizirali srečanje ministrstva s športnimi zvezami v državi, na katerem je bilo govora tudi o pripravah novega nacionalnega programa športa. Stari program je potekel ob koncu lanskega leta, kako poteka priprava novega?

Res je, letos ob številnih velikih športnih tekmovanjih, ki se nam obetajo, delamo tudi na pripravi krovnega športnega dokumenta za naslednjih 10 let. Pripravlja se na strani vlade, na drugi strani pa je pri tem seveda pomemben akter OKS. V naslednjih tednih in mesecih bomo lahko kaj več poročali o tem.

Minister Matjaž Han je kot cilj omenil večjo dostopnost športa mladim ne gleda na finančne zmožnosti njihovih staršev. Starši so po svoje izjemno veliki podporniki slovenskega športa. Kakšno je vaše stališče glede tega?

Ta ambicija je pravzaprav skupna in je absolutno prava. Dejstvo je, da v tem trenutku slovenski šport še vedno v preveliki meri temelji na podpori staršev, ogromno je tudi prostovoljstva, kar je seveda super, ampak to ne more biti končna rešitev. Velika je tudi podpora poslovnih partnerjev in pokroviteljev, a je zelo pomembno, da hkrati iščemo trajne rešitve v postopnem povečevanju javnih sredstev za šport. Kot izjemen ambasador države, povezovalec naroda, gradnik razvoja mladih in zdravega življenjskega sloga si slovenski šport zasluži več.

Pa vidite še kakšne rešitve na tem področju?

Vsekakor je področje, na katerem si želimo napredka, razbremenitev športa skozi davčno zakonodajo. Želimo si, da bi imeli davčne olajšave za tiste, ki se ukvarjajo s športom in ki vlagajo v šport, da bi nenazadnje športu več ostalo. Na odločevalce smo že naslovili celovit predlog pobud v zvezi s tem in letos bomo poskušali na tem področju narediti korak naprej.

Kako žonglirate z različnimi interesi znotraj športne družine v Sloveniji? Vemo, da se interesi velikih in manjših zvez, ekipnih in individualnih športov včasih razlikujejo.

OKS je krovna organizacija za vse – individualne, kolektivne, velike, male, komercialne, nekomercialne zveze in šport na lokalni ravni, in v tem smislu ni delitve, sem predsednik tako enih kot drugih. Po drugi strani pa je absolutno potrebno razumeti razlike med njimi in jih tudi ustrezno naslavljati.

Ravno zato smo se v pisarni olimpijskega komiteja tudi organizirali na način, da še posebej manjšim, manj komercialnim zvezam, ponujamo več poslovne, marketinške, pravne in druge podpore. Naši zaposleni za okoli 15 nacionalnih panožnih športnih zvez opravljajo računovodske storitve. Ponujajo tudi podporo pri prijavah na evropska sredstva, povečali smo tudi dostop do likvidnostih sredstev tem zvezam.

Razlike v interesih so na svojevrsten način prišle do izraza pri vprašanju morebitne prodaje Športne loterije tujemu vlagatelju. Veliko je bilo javne polemike o tem. Po umiku mogočega kupca je potihnila. Je kaj novega na tem področju?

Zaradi neobstoja zaveze države v smislu trajnejše nespremenjenosti zakonodaje in številnih poskusov v smeri demonopolizacije trga športnih stav je morda v tem trenutku najpomembnejši napredek ta, da smo se vsi lastniki Športne loterije dogovorili, da bomo glede tega vprašanja delovali bolj povezano in se bolj usklajevali med sabo. Vse seveda v smislu čim bolj optimalnega izvajanja strategije družbe in ustvarjanja vrednosti za lastnike ter za razvoj športa ter invalidskih in humanitarnih organizacij.

Pri tej temi je torej zelo pomemben tudi razmislek drugih lastnikov, saj ima OKS le petinski delež, seveda pa ostaja ključno vprašanje, kakšna bo prihodnja ureditev trga.

Še ena naložba OKS je 13-odstotni delež v družbi Bežigrajski športni park. V zadnjem obdobju kaže na možnost dogovora med državo in glavnim investitorjem Jocem Pečečnikom ...

Zdi se mi, da imamo izjemno priložnost, da v naslednjih tednih morda presekamo ta večletni gordijski vozel. Nenazadnje je bilo opravljenih več cenitev, in kot sta komentirala druga solastnika v tej zgodbi, Mestna občina Ljubljana in družba Elektronček, ni druge rešitve, kot da se ali pridobi gradbeno dovoljenje ali pa da država zadevo odkupi. Mislim, da si to zaslužijo Slovenija, Ljubljana, Plečnikova kulturna dediščina, slovenski šport in kultura, saj gre za prostor, kjer bi se lahko odvijale različne zanimive vsebine v korist ljudi.

Bi se strinjali z oceno, da ste na OKS pripeljali menedžerske prijeme?

Morda bi lahko rekli drugače. Tudi v menedžmentu se namreč stili vodenja razlikujejo od posameznika do posameznika, pa tudi glede na stanje v organizaciji. Od tega je odvisno, kaj je treba postoriti. Je pa dejstvo, da ko pride kdor koli na novo, v prvi fazi vedno izvede analizo stanja, pregleda, kaj in kako, potem pa glede na zastavljene cilje vzpostavi optimalno organizacijsko in kadrovsko strukturo.

Tako so zadeve v preteklih mesecih potekale tudi na OKS. Marsikaj je že prej dobro delovalo, to smo ohranili, marsikaj pa je bilo smiselno tudi izboljšati. Ocenjujem, da se stvari v zadnjem času zelo dobro odvijajo tudi v smislu še boljšega izkoriščanja zmožnosti ekipe, motiviranja in angažiranja vseh sodelavcev, zato verjamem, da gremo v pravo smer.

Ob tem je bilo v zadnjem obdobju tudi nekaj odhodov, glede tega pa se je oglasila podpredsednica v vaši ekipi Katja Koren Miklavec, ki je za Dnevnik izrazila skrb glede nekaterih odhodov. Se vam je o tem uspelo pogovoriti?

Generalni sekretar se je z njo pogovoril, pogovor pa smo opravili tudi znotraj širše ekipe. Mislim, da ni imela celovite slike, ko je odgovarjala. Z vidika fluktuacije kadrov situacija ni kritična, stvari so se zgodile logično in pričakovano, tako je na primer en sodelavec dobil ponudbo za delo v tujini, ki mu je pomenila izziv, ki ga ni mogel odbiti.

Kot enega izmed svojih ciljev ste začrtali vzpostavitev kluba slovenskih športnih funkcionarjev. Telo je vezano tudi na uresničitev vaše želje, da bi Slovenija pridobila mesto v Moku. Kdaj bo zaživelo?

Enkrat spomladi bo ustanovna seja. Trenutno končujemo spisek ljudi, ki bi jih povabili nanjo. Zdi se mi pomembno, da se družimo, da izmenjujemo izkušnje, nenazadnje vsak deluje na pomembnem delu te športne družine po vsem svetu, lahko se učimo drug od drugega. Mesto v Moku, ki sem ga napovedal, je vizija, ki se bo nekoč zgodila, a to je proces in v tem smislu je treba delati vsak dan.