Bovec počasi, a vztrajno postaja svetovna padalska meka

Športno letališče v Bovcu je s pomočjo evropskih sredstev pred leti obnovila bovška občina, vanj so vložili dva milijona evrov. Z začetkom prejšnjega leta je prenovljeno letališče s svojo ekipo v najem prevzel dolgoletni pilot Damijan Cehner. In od takrat se je padalstvo enostavno razcvetelo. Cehner je stari maček slovenske aviacije in padalstva, saj je pred tem imel v najemu slovenjgraško letališče in tam opravljal skoke in padalsko šolo. »Lanska sezona v Bovcu je bila izjemno uspešna, saj se tudi letos vračajo vsi, ki so nas obiskali lani, s seboj pa so pripeljali vsaj tri ali štiri prijatelje. Letos bomo tako nadaljevali zgodbo, ki smo jo začeli graditi lani. 'Skydive Bovec' pa postaja blagovna znamka, ki jo počasi prepoznavajo po vsem svetu. Če bomo tako nadaljevali, se bomo v nekaj letih zagotovo uvrstili med prvih pet najlepših padalskih destinacij na svetu,« je prepričan Cehner.

Samo v lanski, prvi sezoni so v Bovcu opravili približno deset tisoč padalskih skokov. Z letošnjim letom pa zelo natančno beležijo tudi vse nočitve, ki jih prinese padalstvo. Samo tokratno spomladansko padalsko srečanje oziroma tako imenovani »Spring Boogie« bo dolini prinesel približno tisoč nočitev. Lani je tako Bovec pritegnil zanimiva in svetovno znana padalska imena, kot so recimo Will Penny, Rene Terstegen in Javier Asfura. Tokrat so se srečanja udeležili gostje iz Avstrije, Mehike, Norveške, Izraela. Padalstvo v dolini Soče tako takoj za adrenalinskimi športi postaja paradni konj doline smaragdne reke. Mestece s približno 1500 prebivalci pa tako počasi doživlja svoj preporod po ekonomski krizi.

Letos je Cehner moči združil še z enim velikim ljubiteljem aviacije, podjetnikom Ivanom Kraljem, ki pravi, da je o letalstvu sanjal že v mladosti. Sedaj je tako padla odločitev, da bo denar vložil v aviacijo. Vanjo je sicer vpeta tudi njegova celotna družina, saj so vsi trije sinovi piloti, tako da je bila to nekakšna logična poteza. Kralj meni, da ima letališče v Bovcu izjemen potencial za razvoj padalstva v širši regiji, saj ima izjemno dobro pozicijo v Evropi pa tudi zunaj nje. S svojim delom in vložkom bo to poskušal še izboljšali. Skupaj s Cehnerjem tako že kujeta nove podvige in načrte, ki pa zaenkrat ostajajo skrivnost.

Prvi letošnji »boogie« tako naznanja tudi uradno odprtje padalske sezone. V Bovcu se trenutno mudi Norvežan, svetovni padalski rekorder, 49-letni padalec Even Rokne. V začetku aprila je prišla tudi 25-letna padalska inštruktorica, Mehičanka Fernanda Macias, ki je ena od zgolj 100 padalk na svetu, ki ima licenco za izvajanje tandemskih skokov.

Rokne skače že več kot 30 let in je eden od 400 padalcev, ki so leta 2006 v zraku izvedli padalsko formacijo v obliki tajske zastave in se s tem vpisali v Guinessovo knjigo rekordov.

Formacija 400 padalcev še danes ni dobila konkurence in še vedno, po 12 letih, drži svetovni rekord. »To je bil eden najtežjih skokov, ki sem jih kadarkoli opravil. Šlo je za izjemno zahtevno organizacijo, pa tudi razmere, v katerih smo skakali, so bile precej nevarne. Včasih se je namreč skakalo z nižje višine kot danes. Zahtevno je bilo tudi zato, ker smo skakali v različnih barvah in smo nato formacijo sestavili v obliki tajske zastave, v modri, rdeči in beli barvi,« pove Rokne. Začasno se je preselil v Bovec, kjer želi ustanoviti padalsko šolo. »Skakal sem že praktično povsod po svetu, a Bovec zagotovo spada med top destinacije, kar se padalstva tiče.«

Fernanda Macias je nekdanja poklicna plesalka in gledališčna igralka, ki je odraščala v glavnem mehiškem mestu Ciudad de Mexico. Pred štirimi leti je oder zamenjala za nebo. Pravi, da je bila to njena najboljša odločitev, ki jo je kadarkoli sprejela. V Bovcu ji je neizmerno všeč. »Trenutno sem edina ženska v Sloveniji, ki opravlja tandemske skoke, sem tudi edina v rodni Mehiki. To počnem, ker enostavno obožujem nebo in to je najboljši način, da pokažem, predstavim ljudem ta prečudoviti šport. Zame je zelo pomembno, da uživajo.« Na vprašanje, kako je Mehičanka pristala v majhnem Bovcu, pa mi z velikim nasmeškom odgovori, da si je vedno želela veliko potovati. »To je tudi eden od razlogov, zakaj sem se odločila, da začnem izvajati tandemske skoke. To mi omogoča, da obiščem različne države in spoznam različne ljudi, in Bovec je enostavno raj na zemlji. Obožujem ga, prečudovito je tukaj. Ostati nameravam vse poletje in drugo leto se, če bo le mogoče, tudi vrnem.«

Za svoj poligon za trening si je bovško letališče že tretje leto zapored izbrala tudi padalska ekipa Red Bull, ki tukaj te dni vadi skoke na cilj in hkrati izvaja svojo padalsko šolo. Med njimi je recimo tudi ravnokar upokojeni smučarski skakalec, Avstrijec Thomas Diethart.

Pred kratkim se je pri zgolj 26 letih upokojil, po tem ko je doživel tri hude padce na skakalnici. Zato se je prejšnji teden odločil, da konča kariero poklicnega skakalca in si poišče novo adrenalinsko odvisnost. Prav včeraj je tako na bovškem letališču opravil izpit za padalca in si s tem izpolnil življenjsko željo.

Bovcu se tudi na račun razvoja padalskega turizma zagotovo obetajo boljši časi. Po tem ko so lani na Kaninu ponovno odprli smučišče, je v Bovcu pred prazniki vrata ponovno odprl prenovljeni hotel Alp s 115 posteljami, jeseni pa naj bi mu sledil še prenovljeni hotel Kanin z 98 posteljami. To bo prineslo občutno povečanje turističnih zmogljivosti, ki poleti zaradi navala adrenalina željnih turistov pokajo po šivih. Trenutno imajo v mestu približno 5000 turističnih namestitev, v lanski sezoni pa so zabeležili kar 400 tisoč nočitev.