Castor Semenya na ESČP dobila tožbo proti Švici

Sodišče je že leta 2023 v istem primeru odločilo, da gre za kršitev pravic, saj je bila športnica s pravilniki diskriminirana. Ko so za pojasnila zaprosili švicarski pravosodni organi, se je primer vrnil pred veliki senat in še enkrat dal prav športnici.

Danes se je končala dolgoletna pravna borba 34-letne dvakratne olimpijske prvakinje, ki se je praktično začela že leta 2009, ko je na svetovnem prvenstvu v Berlinu z 18 leti postala svetovna prvakinja v teku na 800 metrov. Kasnejše testiranje spola je potrdilo, da gre pri športnici za nepravilnosti v razvoju spola (DSD) in sledile so zahteve, ki so primer privedle pred sodišče.

V krovni atletski zvezi so od Južnoafričanke zahtevali hormonsko terapijo za nižanje njene ravni testosterona, kar so nekateri strokovnjaki označili kot kontradoping oziroma sporen zdravniški poseg v telo za zmanjševanje dosežkov. Športnico so po letu 2018 izključili, ker je zavrnila zahtevo po umetnem nižanju testosterona.

Prvo sodno bitko v Švici je športnica izgubila. Nato je julija 2023 v Strasbourgu dosegla delno zmago, ko je sodišče odločilo, da je bila atletinja s pred tem izrečeno razsodbo leta 2018 v Švici diskriminirana, ko je to pritrdilo Svetovni atletiki, da športnicam lahko prepove nastop, če presegajo določeno raven testosterona.

Takrat je bilo sodišče v Strasbourgu mnenja, da je bila omejitev s strani mednarodne zveze ustvarjena le za primer Semenya in omejevanje njenih nastopov. Švicarsko sodišče pa je na drugi strani pred tem pritrdilo mnenju Svetovne atletike, da so biološke vrednosti testosterona športnice na moški ravni in da gre za nepravično prednost pred tekmicami. Odločitev v Strasbourgu 2023 je bila izrečena s tesnim glasovanjem 4:3, zato je bil razplet današnjega sojenja negotov.

S primerom se je pred leti ukvarjalo tudi Mednarodno športno razsodišče v Lozani (Cas), ki ni zavrnilo trditve Semenye, da je diskriminirana, ampak sklenilo, da je tovrsten pristop mednarodne zveze ustrezen, da se zaščiti integriteta ženskega športa. Sodniki so odločili, da so enakovredni pogoji v ženskem športu pomembnejši od diskriminacije posameznice.

Južnoafričanka je leta 2012 in 2016 postala tudi olimpijska prvakinja, leta 2011 in 2017 pa tudi svetovna. Zadnje odličje je osvojila leta 2017 v Londonu v teku na 1500 m, nato zaradi prekinitve testosteronske terapije ni več tekmovala na svojih distancah.

"Upam, da bo odločitev sodišča odprla pot k spoštovanju človekovih pravic vseh športnic in da bodo odslej zaščitene za vedno," je že pred razsodbo dejala Semenya. K temu je dodala: "Upam, da bo ta odločitev navdihnila mlade ženske, da sprejmejo svojo raznolikost in ostanejo zveste sebi."