Dirkalne formule izpod rok slovenskih študentov

40-članska ekipa v povprečju posveti projektu dve uri dnevno in sodelujejo pri vsem: od razvoja, do izdelave dokumentacije (v obsegu preko sto A4 strani) in izdelave ter sestave komponent vozila ter seveda samega dirkanja. Cena prototipa, v katero ni všteto delo, lastni proizvodi in razvoj, je 70.000 evrov, kar tudi v resnem dirkaškem svetu predstavlja precejšnji znesek in zato jasno priča o tehnološki in dirkaški dovršenosti vozila.

Študenti ljubljanske strojne in elektrotehnične fakultete so že lani izdelali prototip z bencinskim motorjem, letos pa so mu ob bok postavili še električno gnani izdelek, s katerim so že na uvodni evropski dirki stopili na stopničke. In ker imajo dirkalniki 'formule študent' omejitve v moči in dimenzijah, so med seboj primerljivi ne glede na pogonsko zasnovo. To je zato odlična priložnost za primerjavo današnjega (bencinskega) in prihodnjega (električnega) pogona. Obe smo drugo ob drugi preizkusili na progi Gas Vrtejba v Vrtojbi.

Obe 'formulci' imata pravo dirkalno podvozje z dvojnimi A-rokami in nastavitvijo raztega, naklona, kompresije in hitrosti delovanja, velike aerodinamične dodatke (zakrilca), motor s 70 (bencinska) oziroma 82 (električna) kilovati moči, maso 230 kilogramov (bencinska) oziroma 260 kilogramov (električna), a ker ima slednja boljši navor v nižjih vrtljajih, imata tudi približno enak pospešek, 4 sekunde do 100 km/h. V čem se torej razlikujeta?

Odgovor je: V vsem. Vsaj gledano z vozniške perspektive. Medtem ko je bencinska precej divjaška in zahteva za krotenje veliko dela z volanom pa tudi prestavami, daje električna veliko bolj umirjen občutek – nekaj po zaslugi konstantnega navora, nekaj po zaslugi dejstva, da nima menjalnika, nekaj malega pa tudi psihološko po zaslugi odsotnosti hrupa, ki bi naraščal z motornimi vrtljaji in hitrostjo. Električna ima tudi nižje težišče in zaradi baterij, potisnjenih pod sedež, veliko boljšo porazdelitev teže med sprednjo in zadnjo osjo. Brez velikih težav pa lahko dobi tudi prednji pogon.

Električna je tako v vseh pogledih (razen pri masi) superiornejša, a ima tudi slabosti. Še vedno je bistveno počasnejše polnjenje baterij (kot rezervoarja z bencinom) in njihov doseg. Baterije imajo tudi omejitve pri segrevanju in še več omejitev pri delovanju v mrazu. In seveda za vse, ki smo navajeni bencinskih motorjev, moti odsotnost zvoka. A kakor koli obrnemo, štoparica je na strani elektrike in zato zagotovo tudi prihodnost. A če bo avtomobilska prihodnost v rokah fantov, kot so študenti, ki izdelujejo te 'formulce', se nimamo česa bati.