Začenja se Giro: dva Slovenca in pet favoritov za rožnato majico

Dirka po Italiji tokrat zaradi zgoščenega urnika ni privabila toliko zvenečih imen kot sicer. Veliko najboljših, med njimi tudi Tadej Pogačar in Primož Roglič, namreč še okreva po dirki po Franciji in se bodo v nadaljevanju sezone najprej posvetili klasikam – Liege–Bastogne–Liege je na sporedu to nedeljo, dirka po Flandriji sledi 18. oktobra, teden dni kasneje pa še najprestižnejši Paris–Roubaix – ali Vuelti, ki se nekoliko prekriva z Girom, saj se začenja 20. oktobra. 

Slovenija tako, za razliko od francoske pentlje, v Italiji med kandidati za skupni seštevek ne bo imela svojih predstavnikov. Naše barve bosta zastopala le Jan Tratnik in Domen Novak. Oba člana Bahrain McLarna, ki na Giro ni poslal kandidata za boj v generalni razvrstitvi. Slovenska predstavnika bosta tako imela proste roke in bosta prežala na morebitna etapna presenečenja. Predvsem Tratnik bo nevaren že danes, saj je na prvem od treh kronometrov med tihimi favoriti tudi za končno zmago.

Izkušena peterica, ki sanja rožnato
Na stavnicah je prvi favorit Geraint Thomas. Še pred nekaj meseci se je zdelo, da bo zmagovalec Toura izpred dveh let tudi letos napadal v Franciji, a je zadnji hip zaradi slabe forme izpadel iz britanske ekipe. Ineos se je nato z Eganom Bernalom v Franciji opekel, zato bo skušal vtis karseda hitro popraviti. Prav zato ima Thomas ob sebi močno ekipo. Velja omeniti njegovega rojaka Bena Swifta, s katerim prijateljuje že od malih nog in v katerega, kot sam pravi, popolnoma zaupa. Tu sta še kronometrska specialista Filippo Ganna in Rohann Dennis ter preverjena "domestiqua" Salvatore Puccio in Jonathan Castroviejo. 

Med peterico glavnih favoritov je najmlajši Simon Yates (Michelton-Scott). 28-letnik je v senci dirke po Franciji dobil Tirreno–Adriatico, s čimer je potrdil dobro formo. Anglež je leta 2018 napadal od prvega dne, nato pa je v zadnjih dneh v Alpah povsem popustil. Da dokončno potrdi sloves dirkača za tritedenske dirke, čeprav je pred dvema letoma že slavil na Vuelti, bo moral tokrat zdržati še nekoliko dlje. Stavnice ga uvrščajo na drugo mesto med favoriti. 

Astanin Jakob Fuglsang ima na papirju najboljšo ekipo. Kazakhstanci so, čeprav naj bi pred prihodnjo sezono zaradi finančnih težav močno oklestili svoj proračun, v Italijo prišli tudi z nadarjenima Miguelom Angelom Lopezom in Aleksandrom Vlasovom, ki bosta izkušenemu Dancu zagotovo v veliko pomoč. Ta je letos v zelo dobri formi, nenazadnje je dobil spomenik Giro di Lombardia, a se na tritedenskih dirkah doslej ni najbolje znašel. Pri 35 letih jih je odvozil že 14, nikdar pa ni bil boljši kot sedmi, za nameček pa bo to zanj šele druga dirka po Italiji. 

Bistveno več izkušenj z Girom ima Steven Kruijswijk. Kapetan Jumbo-Visme je bil sprva načrtovan za Tour, a ga je izpustil zaradi poškodbe. Čeprav ob sebi ne bo imel tako močne ekipe, kot jo je imel Primož Roglič v Franciji, bo vseeno nevaren. Sploh zato, ker ima z italijanskimi cestami veliko neporavnanih računov. Leta 2016 je še štiri etape pred koncem držal kar tri minute prednosti pred najbližjim zasledovalcem, rožnato majico pa je nato izgubil po nesrečnem padcu na spustu s prelaza Agnello. Kruijswijk bo moral letos premagati stare more, 2774 metrov visoki prelaz kolesarje čaka na predzadnji etapi. 

Padec, ki je Kruijswijka leta 2016 stal zmage na Giru: 

Peterico favoritov zaokrožuje vselej nevarni Vincenzo Nibali (Trek-Segafredo). Lani drugi za Richardom Carapazom in pred Rogličem letos ni v najboljši formi. A na domačem terenu in na krilih domačih "tifosov" se lahko zgodi vse. Dvakratni zmagovalec Gira je udeležbo načrtoval, še preden je karavano pretresla epidemija koronavirusa, in bi lahko imel zaradi tega določeno mero prednosti pred konkurenti. Poleg tega bo imel ob sebi lani najboljšega hribolazca dirke Giulia Cicconeja. In čeprav se zdi, da morski pes pri 35 letih ne grize več tako kot v preteklosti, ima tokrat idealno možnost, da zacementira svoj status športne legende na Apeninskem polotoku.

Kolesarjev, ki bodo v prihodnjih treh tednih odkrito dirkali na skupno razvrstitev, je bistveno manj, kot jih je bilo v Franciji. In prav to odpira možnost za morebitna presenečenja. Na tem mestu velja omeniti Ilnurja Zakarina (CCC Team), Bena O’Connorja (NTT Pro Cycling), Wilca Keldermana (Team Sunweb) in Rafala Majko (Bora-Hansgrohe), ki imajo svojo računico in bodo prežali na morebitni osip favoritov. 

Črna pika odsotnost Evenepoela 
Veliki up belgijskega kolesarstva Remco Evenepoel bi prav na letošnjem Giru dočakal prvi nastop na eni od Grand Tour dirk, a kaj ko se je nesrečno poškodoval na že omenjeni preizkušnji po Lombardiji. 20-letnik bo moral tako še počakati, pri Deceunink Quickstepu pa ob njegovi odsotnosti nimajo kolesarja, ki bi lahko posegel med najboljše. 

Padec Evenepoela, zaradi katerega mladi Belgijec izpušča Giro:

Manjko dirkačev, ki ciljajo na rožnato majico, odpira prostor za več elitnih sprinterjev. Najbolj znano ime je Peter Sagan (Bora-Hansgrohe), ki je držal obljubo organizatorjem in bo tako izpustil klasike, pa čeprav je bilo v Franciji videti, da ni v svoji najboljši formi. Slabše predstave na francoski pentlji bo skušal popraviti tudi domači adut Elia Viviani (Cofidis). 

Na ravninskih in nekoliko razgibanih etapah, ko favoriti, vsaj po napovedih, še ne bodo v ospredju, pa bi znali svoje vloge odigrati tudi Fernando Gaviria (UAE Team Emirates), Arnaud Demare (Groupama-FDJ), Michael Matthews (Team Sunweb), Tony Gallopin (AG2R La Mondiale), Thomas De Gendt (Lotto Soudal), Dario Cataldo (Movistar), nekdanji zmagovalec dirke po Sloveniji Diego Ulissi (UAE Team Emirates) in Giovanni Visconti (Vini Zabu-KTM). 

 Izmed sprinterjev bo sicer manjkal Caleb Ewan (Lotto-Soudal), ki je na minulem Touru dobil dve etapi. Vsaj na papirju najboljši spremljevalni vlak pa ima s seboj Demare.

Trasa, ki je pisana na kožo kronometristom 
Aktualni svetovni prvak v vožnji na čas Filippo Gana bo na Giru še kako prišel na svoj račun. Prva, 14. in zadnja etapa namreč ponujajo kar tri posamične vožnje na čas. Predvsem prva, ki bo danes na sporedu v Palermu, predstavlja odlično priložnost, da Ganna obleče tudi rožnato majico. A imel bo hudo konkurenco. Poleg že omenjenega ekipnega sotekmovalca pri Ineosu Dennisa sta tu še specialista za vožnjo na čas Alex Dowsett (Israel Start-Up Nation) in Victor Campanaerts (NTT Pro Cycling).

Od Sicilije do Alp 
Prve tri etape letošnjega Gira bo gostila Sicilija. Po kronometru, ki bo sila neobičajen, saj se bodo kolesarji večji del 15 kilometrov dolge trase spuščali, sledita dve hriboviti preizkušnji. Na prvi, od Alcama do Agrigenta, bi lahko zmagovalca dobili v ubežni skupini, a bo ekipa, ki bo dan prej oblekla rožnato majico, to zagotovo krčevito branila. Morda bomo prvi medsebojni obračun favoritov dočakali na tretji etapi s ciljem na Etni. Tam je leta 2017 etapno zmago slavil Jan Polanc, a bo pot na vulkanski kompleks tokrat šla po drugi strani. 

Cilj 225 kilometrov dolge pete etape v Camigliatellu Silanu bi lahko bil še en pokazatelj, kakšno je razmerje moči med favoriti, enako velja za deveto preizkušnjo s ciljem v Roccarasu, ki je prvič vključen na Giro. Do drugega kronometra, ki je na sporedu v 14. etapi, se kljub temu ne pričakuje, da bomo na vrhu skupnega seštevka videli večje zasuke. V prvih dveh tednih bodo na svoj račun prišli sprinterji in napadalci, ki računajo na samostojne pobege.

Prav posebno noto bo imela 12. etapa, ki se bo zaključila v Casenaticu, rojstnem kraju legendarnega Marca Pantanija. Še prej bodo morali kolesarji opraviti s petimi kategoriziranimi vzponi (trije so tretje in dva četrte kategorije, op. a.). Zadnji kilometri pa bodo povsem ravninski, kar odpira možnost za sprinterski obračun. Viviani bo tam zagotovo imel svojo računico. 

Obrise končnega razpleta bomo najverjetneje začeli dobivati od drugega kronometra naprej. Ta bo na začetku tudi nekoliko hribovit in zanimivo bo videti, ali se bo kdo od kolesarjev odločil za menjavo kolesa, kar smo denimo videli na edinem kronometru na dirki po Franciji. Pred drugim dnevom premora se bo karavana povzpela še na smučarsko središče Piancavallo. Vzpon je še posebej zahteven v prvih desetih kilometrih, ko naklon na nekaterih delih presega celo 14 odstotkov, medtem ko je zadnji del nekoliko bolj položen. 

Po dnevu premora se bodo kolesarji najbolj približali Sloveniji. Start 16. etape bo v Vidmu, do cilja v San Danieleju pa bo dirka šla tudi skozi Staro goro nad Čedadom, ki je le nekaj kilometrov oddaljena do Goriških brd. 

Peklenski zaključek: Stelvio, Agnello in Izoard
Nato kolesarje čaka še pet etap, od katerih bodo kar tri gorske, vse s ciljem navkreber. Prva, 21. oktobra, se bo končala v Madonni Di Campiglio, ponudila pa bo kar tri vzpone najtežje kategorije. Pred petkovo tranzitno, ravninsko etapo, ki bo dolga kar 253 kilometrov, je na sporedu še eden od vrhuncev. Kolesarje v četrtek čaka legendarni prelaz Stelvio, ki bo z 2758 metri nadmorske višine najvišja točka letošnje dirke, cilj pa bo prvič v zgodovini ob jezeru Cancano, do katerega prav tako vodi vzpon prve kategorije. 

V soboto, 24. oktobra, na predzadnji dan dirke, je na sporedu še zadnja gorska etapa. Prelazu Agnello, s katerim se bo skušal na novo spoprijateljiti Jumbo-Vismin Kruijswijk, sledi prelaz Izoard, stalnica na dirki po Franciji, nato pa še dva, sicer manj zahtevna vzpona na Montegenevre in Sestriere. Zna se zgoditi, da zmagovalec tam še ne bo odločen. 

Če se bo to res zgodilo, potem bo dobitnika rožnate majice določil zadnji kronometer. Svečan zaključek v Milanu na trgu Duomo bi lahko postal raj za nekatere in nočna mora za druge. Kolesarje do tja čaka 15,7-kilometrska preizkušnja, v kateri bo do izraza prišlo, kdo je v Alpah ohranil najbolj sveže noge. In če bo dirka po Italiji, vsaj kar se tiče razburljivosti, sledila tisti izpred nekaj tednov v Franciji, bi se utegnilo zgoditi, da bomo zmagovalca res dobili šele na zadnji dan.