Novak Đoković je po številu osvojenih turnirjev velike četverice (24) v moški konkurenci rekorder, z zmago na naslednjem pa bi prehitel tudi Margaret Court, ki jih je v ženski konkurenci osvojila prav toliko. Na vrhu lestvice ATP je v svoji bogati karieri preživel že 400 tednov. V Torinu je z zmago na zaključnem turnirju letošnje sezone osvojil že 98. turnir v svoji karieri. Prav ta kategorija je ena redkih, v kateri mora Srb ob pogledu na večno lestvico priznati "premoč" drugemu. Legendarni Jimmy Connors je, kljub "zgolj" osmim turnirjem za veliki slam, skupno zmagal na 109 turnirjih v svoji karieri.

Ambiciozni Đoković je v pogovoru s španskim časnikom Marca priznal, da lovi Američana. "Želim osvojiti čim več turnirjev in prehiteti Connorsa. Na obzorju so vedno rekordi, ki jih je mogoče premagati. Prav tako želim imeti svoje rekorde in svojo zgodovino, to je najpomembnejše. Da bi osvojil velike naslove, moram ohraniti raven intenzivnosti, predanosti in motivacije," je recept za nadaljevanje nadvlade v svetovnem tenisu opisal Đoković.

Na začetku leta je neverjeten vzpon Carlosa Alcaraza, za kratek čas ogrozil Srbov naziv najboljšega teniškega igralca na svetu. Tri naslove na turnirjih velike četverice pozneje, ni več dvoma kdo gleda gor in kdo dol. Trener španske senzacije je nekdanja številka ena na lestvici ATP Juan Carlos Ferrero. Po zmagi Srba nad njegovim varovancem v polfinalu nedavnega zaključnega turnirja je Španec priznal, da bo moral Alcaraz še veliko napredovati predvsem pri svoji profesionalnosti na in ob igrišču, če želi doseči višave, na katerih v minulih letih leti Srb.

"Hvaležen sem, da to pravi o meni. Spoštujem Ferrera, predvsem zato, ker je bil številka ena. Vedno sta me navduševali njegova profesionalnost in resnost, s katerima se je posvečal tenisu. Očitno je veliko pomagal Alcarazu, ne le pri doseganju uspehov, temveč tudi pri ohranjanju ponižnosti in miselnosti prvaka. Carlos (Alcaraz) se lahko zahvali vzgoji svojove družine, zaradi česar je bolj zrel, kot bi pričakovali pri njegovi starosti. Star je šele 20 let, vendar se na igrišču obnaša kot nekdo z veliko izkušnjami in zrelosti," je veliko mlajšega tekmeca pohvalil Đoković.

Edini pokal velike četverice, ki ga Đoković v letošnji sezoni ni osvojil, je romal v roke Alcaraza. A Srb na poraz v finalu Wimbledona ne gleda s pretiranim razočaranjem: "Lahko bi se reklo, da je poraz proti zame Carlosu bil dober, ker me je motiviral za preostanek sezone."

'V zadnjih 15 letih sem Nadala in Federerja videl večkrat od svojih staršev'

Dolgo pred zmagami in rekordi je Đoković svojo pot začel v senci Rogerja Federerja in Rafaela Nadala. Proti obema je na začetku velikokrat izgubil, a z leti so prav njihove bitke Srba utrdile in povzdignile na vrh teniškega sveta. Kljub rednim srečanjem na turnirjih po celotnem svetu pa Đoković odprto prizna, da si v zasebnem življenju niso ravno blizu.

"Res je, da (z Nadalom) ne moreva biti prijatelja, ker s prijatelji govoriš o vsem. O dobrem, slabem, svojih skrivnostih ... Ne verjamem, da bi se počutil udobno tekmecem razkrivati vse to. V zadnjih 15 letih sem Nadala in Federerja videl večkrat od svojih staršev. To pomeni, da sta bila zelo pomemben del mojega življenja in kariere. Spoštujem ju in spoštujem tekmovalnost, ki smo jo vzdrževali tako dolgo. Bilo je zelo dolgo skupno potovanje, in ko bomo obesili loparje, bomo nanj gledali na bolj sproščen način," doda trenutna številka ena moškega tenisa.

Nadal je napovedal, da bo naslednje leto njegovo zadnje v profesionalnem tenisu in Đoković je že prej priznal, da bi se rad vsaj še enkrat soočil z njim. "Mislim, da bi veliko ljudi želelo, da bi bilo to na Roland Garrosu. Zakaj pa ne? Čeprav če imam možnost izbire, bi rekel katero koli drugo mesto. Roland Garros ne bi bila slaba izbira, saj je Nadal igralec, ki je tam zmagal največkrat v zgodovini turnirja. To bi bil nekakšen zadnji ples. Ne vem, kolikokrat bova še imela priložnost, da se pomeriva, ali če se sploh bova. Upam, da ja, ker si to želi ves svet, in jaz tudi."

Prihodnje leto poleg OP Avstralije, Roland Garrosa, Wimbledona in OP ZDA teniške igralce čakajo še olimpijske igre v Parizu. To je edino veliko tekmovanje, ki ga Đoković še ni osvojil. Njegova želja po zlati medalji je jasna, poleg tega pa bi lahko dosegel tudi nekaj, kar je v svetu tenisa uspelo le Steffi Graff v ženski konkurenci. Osvojitev "zlatega slama" po njegovem mnenju tudi pri 37 letih starosti ne bo misija nemogoče. "Ali je bilo realno razmišljati, da bom letos zmagal na treh od štirih turnirjev za veliki slam? Pred petimi leti ali celo pred enim ali dvema, ne verjamem, da bi ljudje mislili, da je to mogoče. Poznam sebe in vem, da če sem fizično in mentalno dobro, sem tega sposoben. Nočem, da to zveni nespoštljivo do mojih tekmecev. Vem, da se tisoče igralcev bori za isti cilj, vendar vem, kdo sem, in verjamem vase. Če bi se zdaj upokojil, bi bil lahko le srečen in ponosen na to, kar sem dosegel."