Avstrijska protidopinška agencija je pojasnila, da je odločitev sprejela že pred mesecem dni, a kazni ni javno izrekla, saj je čakala, če se bo Johannes Dürr pritožil. Imel je štiri tedne časa, a se za pritožbo ni odločil. Dürra so prvič pri jemanju prepovedanih poživil ujeli med olimpijskimi igrami leta 2014 v Sočiju in ga takrat kaznovali s prepovedjo nastopanja. Po vrnitvi na tekmovališča je nadaljeval z nečednim početjem, hkrati pa je postal žvižgač in ena glavnih oseb v aferi Seefeld, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Med svetovnim prvenstvom v Seefeldu so v obsežni policijski akciji aretirali pet športnikov, skupno pa devet oseb. Racijo so opravili tudi nemški preiskovalci, ki so sočasno v Erfurtu priprli zdravnika Marka Schmidta in v njegovem laboratoriju našli več vrečk s krvjo, pripomočke za krvni doping, med drugim centrifugo.
Glavna priča za razkritje povezav s Schmidtom
Ključen za obsežno protidopinško akcijo na SP v Seefeldu in sočasno v nemškem Erfurtu je bil Dürr, ki so ga med olimpijskimi igrami v Sočiju pred petimi leti ujeli pri zlorabi eritropoetina (EPO). Ta je bil glavna priča v primeru zaradi povezav z nemškim zdravnikom Schmidtom.
V knjigi, ki je izšla nedavno, ter tudi v dokumentarnem filmu nemške televizije je Dürr potrdil, da je na nelegalne krvne transfuzije hodil v Nemčijo. V novem intervjuju za avstrijski ORF je Dürr poudaril, da ni poslal policije k svojim reprezentančnim kolegom, temveč podal informacije preiskovalcem zgolj o svojem primeru. Dürra je avstrijska agencija marca suspendirala, danes pa je dočakal končno sodbo. V afero Seefeld sta bila vpletena tudi dva Slovenca, kolesar Kristijan Koren in nekdanji kolesar, ki je vmes postal športni direktor, Borut Božič. Oba sta v sredo dobila prepoved nastopanja do leta 2021, ekipa Bahrain-Merida pa ju je v četrtek odpustila.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.