Đurić pričakoval svetovni rekord, a je vseeno vesel, ker ga je tako hitro podrl

"Ta rekord na Nizozemskem sem pričakoval, saj v preteklem obdobju nisem imel prave priložnosti v kratkem bazenu. Bolj vesel sem, da mi je to uspelo tako hitro in da mi je uspel tak izid, saj časa 43,13 ne bi upal napovedati," je za STA dejal slovenski paraolimpijec Darko Đurić. Razlogov za velik napredek je več. Med drugim se je slovenski športniki odločil za selitev in delo v Amerfoort na Nizozemskem, po drugi strani pa je imel letos v zimski sezoni nekaj zelo močnih tekem.

"Na Nizozemskem sem od 1. novembra in cilj je, da tam ostanem vsaj do avgusta, ko me čaka evropsko prvenstvo v Dublinu," je za nadaljeval Đurić. "Zame je to novo obdobje zelo pomembno, vesel pa sem, da sem sploh dobil priložnost, da bom z nizozemsko paraolimpijsko ekipo treniral vse leto. Tako priložnost dobiš redko," še pravi 28-letni slovenski svetovni rekorder in dodaja, da se je z Nizozemci dogovoril sam:

"Kar deset let sem doma delal sam in počasi mi je padala motivacija. Našel sem nov način, idejo pa so hitro podprli tudi pri paraolimpijskem komiteju in v Radovljici, kjer sem treniral prej."

Lažje v urejenem bazenu kot doma pod balonom
Kot pravi Đurić, velikih skrivnosti v plavanju ni, saj je bazen bazen in 50 metrov je enako dolgih v Sloveniji in v deželi tulipanov.

"Res je nekaj lažje v urejenem bazenu, kot je bilo to doma pod balonom. Najbolj pomembno pa je, da je z mano v vodi več plavalcev, paraolimpijcev. Ti so tudi nosilci medalj s paraolimpijskih iger in motivacija je seveda velika," še razlaga Đurić in dodaja, da ima ob bazenu urejen tudi odličen fitnes in fizioterapijo.

Tudi program tekmovanj je zelo bogat, saj ga spomladi čakajo tekme svetovne serije v Koebenhavnu, Lignanu, Sheffieldu in Berlinu, na poti do EP pa še močno odprto prvenstvo Nizozemske in svetovni pokali. Dolgoročni cilj je seveda nastop na paraolimpijskih igrah v Tokiu 2020, za katere pa se Đurić še ni stoodstotno odločil.

"Ne želim le plavati, ampak uživati, da bo vse skupaj več kot trening. Seveda si želim nastopiti v Tokiu, a ne za vsako ceno," pravi.

Zaradi stroškov raje izbrala pripravo na druge tekme
Letos je izpustil le svetovno prvenstvo v plavanju, ki ga je gostila Mehika. Prvo izvedbo je preprečil potres, v drugo pa se Đurić in Nino Batagelj nista odločila za pot v Srednjo Ameriko:

"Pred tekmo sva trenirala v San Luis Potosiju, a je prvenstvo zaradi potresa odpadlo. Nato sva imela oba poškodbe in skupaj smo ocenili, da se ne splača še enkrat na tako pot. Rezultatska pričakovanja v tem trenutku niso bila taka, da bi se splačalo spopasti s časovno in višinsko razliko, veliki pa so tudi stroški. Enostavno je padla odločitev, da se je boljše pripraviti na druge tekme."