Kot je dejal, je bilo nositi baklo za olimpiado v Vancouvru "skoraj tako dobro", kot je bilo skočiti na olimpiadi v Calgaryju leta 1988.
Ljudje so Eddieja ne ulicah kanadskega Winnipega podprli z vzkliki. Eddie se je ob tem zahvalil Kanadi, da ga je vključila v slovesnosti pred začetkom iger v Vancouvru.
Edwards se je na olimpijskih igrah v Calgaryju gladko uvrstil na zadnje mesto, a je s 73,5 metra dolgim skokom vseeno postavil britanski rekord v smučarskih skokih. S svojo pojavo – bil je precej močnejši od ostalih skakalcev, imel pa je tudi velika in debela očala – pa je na tekmah poskrbel predvsem za zabavo in "predah" med resnimi skoki tekmovalcev.
Ravno zaradi tega je požel veliko simpatij, pa čeprav je večino skakalnice običajno zgolj presmučal. Ko so ga nekoč vprašali, kako se mu dopade "smuk proga" v Planici, je odgovoril: "Super je, le skok v zgornjem delu je malce pretiran".
Velika pozornost, ki jo je Edwards prejel v Calgaryju, se je kmalu spremenila v veliko sramoto za svet športnih skokov. Veliko športnikov in predstavnikov oblasti je namreč menilo, da se "Orel" norčuje iz smučarskih skokov. Kmalu po koncu olimpijskih iger v Calgaryju so zato precej zaostrili pogoje za vstop v to športno panogo.
Eddie je na zaključni slovesnosti v Calgaryju sicer požel velike ovacije. "Na teh igrah so nekateri tekmovalci osvojili zlato, nekateri so podrli rekorde, nekateri med vami pa ste celo leteli kot orli," je na zaključni slovesnosti dejal predsednik takratnega organizacijskega odbora Frank King. 100.000 ljudi, ki so spremljali slovesnost, je njegove besede pospremilo z vzkliki "Eddie! Eddie!".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.