Spust z gorskimi kolesi povezujemo z drvenjem skozi gozdove, travnike, preko skal in korenin, s hitrostjo tja proti 100 km/h, vse začinjeno s skoki in nagibi. A nekaj tekem na svetu naravno okolje, ovire in izzive zamenja za urbane, kar pomeni, da je vse skupaj le še bolj brutalno in je, če gre kaj narobe, tudi boleče. Ozka strma stopnišča Valparaisa ne dopuščajo prav nobenih napak in jih brezčutno kaznujejo.
"Pri pristanku je moje zadnje kolo eksplodiralo, padel sem preko krmila in udaril s prsnim košom v ograjo ter polomil nekaj reber. Najprej se je zdelo, da ne bom mogel več dirkati, a doktorji so opravili odlično delo in mi je uspelo," je dejal petouvrščeni Tomas Slavik.
A najboljšim so se tudi najtežji deli strmo speljane trase med favelami zdeli povsem obvladljivi, kljub vrtoglavim hitrostim ozko med hišami, pa tudi skozi njih, prav skozi dnevne sobe posameznih hiš tega čilskega obalnega mesta.
A skrivnost zmage je, kot meni najhitrejši na tem urbanem spustu, v glavi. "Ključno je bilo, da sem ves čas razmišljal o tem, da bom zmagal," poudarja Sebastian Holguín.
Drugouvrščeni, le delček sekunde počasnejši Francoz Adrien Loron, je imel povsem drugačne misli: "Odkar sem postal oče, je cilj, da sem varen in se ogibam padcem, zato sem zadovoljen z rezultatom, predvsem pa s tem, da se domov vračam v enem kosu."
Kar seveda pri športu, kot je spust z gorskimi kolesi, ne glede na okolje ni samoumevno, a vseeno veliko bolj običajno kot pri disciplini prostega sloga, na primer na drugi kolesarski skrajnosti – Rampageu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.