Fabjan: Tako hudo še ni bilo!

Pogled na judo center Kluba Z'dežele Sankaku na Lopati 12 je žalosten. Vse je mirno, parkirišče prazno. Tam stojita le dva klubska kombija in osebni avtomobil alfe in omege kluba Marjana Fabjana. Telovadnica je prazna, lovorike samevajo, vrata so zaklenjena. Tam ni žive duše. “Slišimo ptiče in druge živali, ki se oglašajo iz gozda. Tu zadaj je pravi živalski vrt, od 13. marca naprej pa ni več živžava, ki smo ga bili vajeni čez dan,” pretresen razlaga tvorec največjih uspehov slovenskega juda Fabjan.

Prvič po letu 1992 so prostori Judo kluba Z'dežele Sankaku hermetično zaprti. Razlog? Koronavirus! Alfa in omega kluba, kovec vseh slovenskih olimpijskih odličij v plemeniti disciplini, se je za ta nepriljubljeni korak moral odločiti, saj je zdravje njegovih varovank in varovancev pomembnejše od vsakega rezultatskega uspeha. Četudi so v telovadnici trenirale branilka naslova olimpijske prvakinje v kategoriji do 63 kilogramov Tina Trstenjak, bronasta z iger v Riu de Janeiru Ana Velenšek, tekmovalka, ki se lahko v kategoriji do 78 kilogramov pohvali z izjemnim napredkom, Klara Apotekar. “Olimpijske igre meseca julija so popolni nesmisel. Menim, da jih lahko organizirajo v pozni jeseni, še rajši pa bi videl prihodnje leto. Dokler bom jaz videl, da se po ulicah Tokia ljudje sprehajajo z maskami in rokavicami, mojih tekmovalcev tja ne pustim,” je za 24ur.com povedal eden in edini Fabjan.

Tako hudo še ni bilo
Fabjan je le redko deloval tako nemočno kot danes. Nazadnje leta 2011. Takrat z ekipo ni odpotoval na Japonsko. Na intenzivne priprave. “Nisem se počutil najbolje, tik pred odhodom sem še zbolel. Imel sem občutek, da je bolje, da ostanem doma. Ne vem, ampak telo mi je dajalo takšne signale. Nekaj dni po pripravah pa katastrofa, potres v deželi vzhajajočega sonca. Moji tekmovalci tam. Verjemite, tako slabo kot takrat se še nisem počutil. Ko se je zgodil potres, so se name obračali vsi starši, jaz pa sem čakal na informacije, da sem jih lahko delil z njimi. Takrat sem zelo trpel,” dodaja priljubljeni Fabi, a poudarja: “Tako hudo, kot je v naš vsakdan zarezal koronavirus, tako hudo še ni bilo. Za vsak problem, pa naj bo še tako velik, smo našli rešitve, za koronavirus pa je nimamo. Rekel bi le, da naj se ljudje malo zamislijo in stvari jemljejo resno. Naj ostanejo doma, da ne bomo spremljali prizorov iz Italije!”

Klici iz Italije

Fabjan ima v Italiji ogromno prijateljev. Vsako leto nekaj mesecev s tekmovalci preživijo tam. Še posebej so nad njihovim prihodom navdušeni v Lignanu, kjer opravijo daljši pripravljalni kamp, ob koncu leta pa so praviloma gostje v Bardonecchii. “Bili smo tudi lani v Bardonecchii decembra. Z veliko Italijani sem dnevno v stiku po telefonu. Na jugu je zelo hudo. Eno je, kar slišimo, kar vidimo na televiziji. Nekaj povsem drugega pa tisto, kar ti ljudje, ko jih pokličeš, povedo. Huje je, kot bi bili v zaporu. Tega nikomur ne privoščim. V Italiji je na določenih delih tako hudo, da si ljudje ne upajo prestopiti domačega praga, saj se zavedajo, da je lahko že to dovolj, da se okužijo. Ampak vse to se mi zdi, da ljudem še ni zadosten signal, da ostanejo doma. Vidim, da so ljudje še vedno na sprehodih, nekateri so to vzeli za krajši dopust. Žalostno, ampak verjamem, da bo prevladala zdrava pamet in bomo vsak po svojih močeh naredili vse, da se stvari uredijo,” je še zaključil Fabjan.

Ki dnevno misli na vse tiste, ki potrebujejo pomoč. Obnaša se družbeno odgovorno. Ne govori o družbeni odgovornosti, pač pa so prek klubskih družbenih kanalov intervencijskim skupinam v celjski regiji ponudili tudi maske za zaščito.