Francoski mediji o 'majhni alpski državi, ki je postala trdnjava svetovnega športa'

Pri časniku so govorili z ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec, ki jim je zaupala, da se želi s službene poti vrniti pravočasno, da si bo doma ogledala zadnjo etapo Tour de Francea. "Obnorela sta nas, vsi Slovenci smo nanju zelo ponosni. Polovica nas je pred televizorji," je o Primožu Rogliču in Tadeju Pogačarju, ki kraljujeta na kolesih, povedala Kustečeva. 

Tudi direktor največjega kolesarskega kluba pri nas Adria Mobil in direktor Dirke po Sloveniji Bogdan Fink pravi, da se mora vsako jutro uščipniti. "Če bi mi pred desetimi leti povedali, da se bo to dogajalo, bi rekel, da gre za znanstveno fantastiko. Vsa Slovenija živi sanje, vsi govorijo o tem, ne glede na to, ali greš v trgovino ali na bencinsko črpalko," pripoveduje Fink.

Prav on je tisti, ki je Rogliča vzel na šestmesečno preizkušnjo v svojo ekipo in z njim leta 2012 podpisal prvo profesionalno pogodbo, ko je ta po hudem padcu končal kariero smučarskega skakalca. "Ko je začel, je imel že 24 let, kar je za kolesarja zelo 'staro'. A navajen je bil trenirati, poznal je zahteve poklicnega športa," razlaga športni direktor. Tri leta pozneje, torej leta 2015, je ambiciozni Roglič osebju ekipe Jumbo-Visma dejal, da bo naredil vse, da bo v petih letih zmagal na Touru. Piše se leto 2020. 

Francoski časnik omeni devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko naši kolesarji niso dosegali vidnejših uspehov na Dirki po Franciji. Šele leta 2012 smo imeli prvega kolesarja med najboljših 10, in sicer Janeza Brajkoviča, ki pa so ga pozneje suspendirali zaradi dopinga (pozitiven je bil na Dirki po Hrvaški, dobil pa je 10-mesečni suspenz). 

Pri naštevanju uspehov naših športnikov Francozi ne pozabijo omeniti, da je Slovenija velika le nekaj več kot 20.000 kvadratnih kilometrov, medtem ko je samo njihova regija Bretanja velika 27.000 kvadratnih kilometrov. "Smučarka Tina Maze, dvojna olimpijska prvakinja v Sočiju, je svojo državo uvrstila na zemljevid alpskega smučanja, Peter Prevc v vrh smučarskega skakanja, slovenski košarkarji so postali evropski prvaki leta 2017, odbojkarji pa evropski podprvaki leta 2019," naštevajo naše neverjetne uspehe. Fink poudari, da smo se včasih odlikovali predvsem v individualnih športih, potem pa so se začeli pojavljati še uspehi v ekipnih. 

Francozi seveda niso pozabili na izjemna posameznika Luko Dončića in Gorana Dragića, ki blestita v ligi NBA, pa tudi na vratarja madridskega Atletica Jana Oblaka, ki ga pogosto proglašajo za enega izmed najboljših na svetu. "Josip Iličić je z Atlanto blestel kot še nikoli prej, mlada Janja Garnbret pa velja za biser plezanja," še dodajajo. 

Ministrica Simona Kustec priznava: "Trenutno nas razvajajo. Slovenija je nekakšen mali čudež v svetovnem športu, naši športniki pa so vrhunski ambasadorji naše države." Roglič se v tem strinja z ministrico. "Če pogledamo naše dosežke, smo narod na vrhu. Ko gre za kolesarjenje, pa smo tisti, ki še posnemamo. Vsak dan si prizadevamo, da bi bili boljši," pravi. 

Fink meni, da smo premagali psihološko oviro, ki se je pri športnikih pojavila po razpadu Jugoslavije. "Naučili smo se zmagati. Vsi naši mladi športniki so si pridobili samozavest. Takrat je bil to naš problem, imeli smo nekakšen kompleks," razlaga za francoski medij. Kustečeva pa za naše uspehe razloge vidi še drugje. "Šport je v naši krvi," meni, hkrati pa dodaja, da imamo naravo, ki nam ponuja neverjetno igrišče. "Imamo gore, čudovite gozdove, Jadransko morje ..."

Prav tako športu že od malih nog namenjamo veliko pozornosti, kar 65 odstotkov Slovencev pa se po podatkih ministrice ukvarja z neko telesno aktivnostjo. S tem se približujemo skandinavskim državam, ki so na tem področju zgled ostalim. Direktorica Direktorata za šport Mojca Doupona izpostavlja tudi zelo učinkovito mrežo trenerjev, ki znajo prepoznati mlade talente. 

Znani slovenski športni psiholog Matej Tušak je za AFP dejal, da imamo Slovenci ambicijo biti veliki: "Če ste košarkarski trener v ZDA, je bazen igralcev tako velik, da boste vsake toliko časa imeli nekaj talentov, ki bodo iz vašega malega prispevka naredili kariero. Mi moramo po drugi poti, če želimo biti uspešni."

Francozi ne pozabijo omeniti niti denarja, ki ga pri nas namenjamo športu – 20 milijonov pred pandemijo, zdaj pa 17 milijonov. "Predstavljajte si, ta proračun je nižji od proračuna ekipe Jumbo-Visma (op. p. od 20 do 25 milijonov evrov)," ugotavlja Fink. "Težko je biti tako dober s tako malo denarja, vendar smo, saj smo borci, delavci," dodaja. A uspehi naših športnikov ministrstvu in športnim zvezam ne prinašajo ekonomskih koristi. "Govorimo o profesionalnih športnikih, vključenih v pravi posel. Dončić je že zdaj naš najboljši ambasador, vendar je tudi sam blagovna znamka," opozarja Kustečeva.