Van Aert po napadu Jumbo-Visme le dočakal etapno zmago

Kot na prvi etapi dirke Pariz - Nica, ko so zmagovalni oder zasedli Christophe Laporte, Primož Roglič in Wout van Aert, so kolesarji Jumbo-Visme tudi tokrat glavnino pretresli z napadom na zadnjem vzponu dneva. Videti je bilo, da ostali niso pričakovali tako silovitega pospeševanja, saj je takoj prišlo do razlik med najboljšimi. Na vrh Cote du Cap Blanc-Neza (900 metrov s 7,5-odstotnim naklonom) je prvi prišel nosilec rumene majice, ki je do cilja znova pokazal, kako odlično je pripravljen, saj ga zasledovalna skupina, v kateri so bili vsi preostali najboljši, ni več uspela ujeti. 

"Nisem želel več tvegati, da bi še enkrat prišlo do sprinta. Očitno je bilo, da si želimo napasti. Zahvaljujoč Nathanu van Hooydoncku in Stevenu Kruijswijku smo bili v odličnem položaju. Po radiu so nam povedali, da smo ustvarili nekaj škode. Naš cilj je bil, da v polnem tempu pridemo do vrha in potem vidimo, kaj se bo zgodilo. Malo sem bil v dvomu, ali naj grem do cilja sam ali počakam na Jonasa (Vinegaarda, op. a.). Zadnjih 10 kilometrov je bilo čisto trpljenje, a mi je uspelo," se je po šesti karierni etapni zmagi na dirki po Franciji smejalo van Aertu. 

"Nismo pričakovali, da bo van Aert samostojno prišel do zmage, a to etapo smo imeli že dlje časa izbrano. Vedeli smo, da bi nam lahko ustrezala. Danes je bil najboljši in zaslužil si je zmago," pa je ekipnega kolega pohvalil Laporte. 

Vingegaard zdržal dlje od Rogliča

V cilj je van Aert prišel z osemsekundno prednostjo. Ravno dovolj, da ga drugouvrščeni Jasper Philipsen (Alpecin-Fenix) očitno ni videl, saj je prvo mesto v skupinskem sprintu proslavljal, kot da bi šlo za etapno zmago. Tretji je bil še en kolesar Jumbo-Visme, in sicer že omenjeni Laporte. Tadej Pogačar in Primož Roglič sta brez pretresov preživela še en dan. Smo pa morda dobili prvi pokazatelj razmerja moči pri Jumbo-Vismi, saj je Roglič med napadom na zadnjem klancu popustil pred Jonasom Vingegaardom. Danec je bil ob Adamu Yatesu (Ineos) zadnji, ki je še uspel slediti van Aertu. 

Cort Nielsen dobil 11 zaporednih gorskih ciljev

Že kmalu po začetku se je izoblikovala ubežna skupina, v kateri je znova pretil Danec Magnus Cort Nielsen, ki je na domačih tleh v drugi in tretji etapi pobral maksimalno število točk na gorskih ciljih. Tudi tokrat je kot prvi prišel na kar pet od šestih klancev in s tem še povečal svojo prednost v seštevku za pikčasto majico. Postavil je tudi svojevrsten rekord. Doslej namreč ni še nihče osvojil več kot sedem zaporednih gorskih ciljev na začetku Toura, Cort Nielsen pa jih je letos kar 11.

V begu je bil poleg Danca še domačin v dresu Cofidisa Anthony Perez, ki je dolgo nosil celo virtualno rumeno majico, saj je bil tempo v glavnini precej zmeren. Ko je Cort Nielsen po petem vzponu dneva popustil, je Perez ostal sam in dolgo nadaljeval svoj beg. Šele na zadnjem klancu, ko je Jumbo-Visma presenetljivo napadla, je bil Perez ujet. 

Veter prizanesel kolesarjem, a sprinta ni bilo 

Četrta etapa, prva na francoskih tleh, je kolesarje vodila po poteh druge svetovne vojne. Start je bil v Dunkerqueju, kjer je zavezniški vojski leta 1941 pred uničenjem uspelo rešiti več sto tisoč svojih vojakov, cilj pa v Calaisu, še enem mestu, ki je močno občutilo vse tegobe vojne vihre. 

Pričakovati je bilo, da bo o zmagovalcu še tretjo etapo zapored odločal ciljni sprint. A šest kategoriziranih vzponov, čeprav so bili vsi najnižje kategorije, je ponujalo nekaj možnosti za presenečenje. Ob tem velja omeniti še možnost vetra v zadnjih kilometrih, zaradi česar so morali biti favoriti v skupnem seštevku še kako previdni, a na koncu jim je vreme prizaneslo, saj ni krojilo razpleta etape. 

Sprinterji kljub temu niso prišli na svoj račun. Jumbo-Visma je pripravila odlično taktiko, ki je obrodila sadove.