Gajser še četrtič v karieri svetovni prvak razreda MXGP

Večkratni svetovni prvak Tim Gajser - po novem bo v njegovi statistiki zapisana številka pet, poleg štirih skupnih zmag iz razreda MXGP (2022, 2020, 2019 in 2016) ima še lovoriko iz MX2 leta 2015 - je letošnjo sezono začel z mislijo na nekoliko slabšo lansko. Ta sicer po dosežkih niti ni bila slaba, na koncu je bil tretji, a se je lani vračal po poškodbi, na koncu pa je uprizoril še troboj z Jeffreyjem Herlingsom in Romainom Febvrejem, ki so bili do zadnje dirke v boju za naslov. Takrat je slavil Nizozemec, Francoz je bil na koncu drugi, Slovenec tretji.

Gajser je že takoj po koncu sezone 2021 napovedal, da bo letos drugače in da ga zanima samo skupno prvo mesto. Letošnja sezona se je začela neobičajno zgodaj, že februarja, med sezono pa so še nekajkrat prilagajali koledar, odpovedali nekaj dirk, med drugim zaradi vojne v Ukrajini tudi rusko v Orljonoku, ki sicer slovenskemu dirkaču zelo ustreza. A vse to ga ni zmedlo. Začetek sezone je bil vrhunski. Gajser je nizal zmage in druge uvrstitve pri vrhu in začel hitro nabirati prednost v seštevku sezone. Kmalu se je tudi pokazalo, da pravih tekmecev v tej sezoni pravzaprav ne bo imel. Lanski svetovni prvak Herlings se je namreč med pripravami na letošnjo poškodoval. Izkazalo se je, da je poškodba stopala tako huda, da je potreboval več operacij, vrnitve pa sploh ni bilo in je tako izgubil vso sezono. Le malo bolje se je godilo Febvreju, ki je prav tako začel poškodovan, a se sredi sezone le vrnil, seveda pa ni mogel več poseči v boj za skupno zmago.

Na začetku se je tako zdelo, da bosta še najbližje mlada aduta Jorge Prado in Maxime Renaux. Slednji je prišel kot svetovni prvak razreda MX2, a je bil preskok zanj vsaj v prvi sezoni še prevelik zalogaj. Potem ko je Gajser zmagal na uvodni dirki v Veliki Britaniji, pa nato še v Mantovi in v Argentini, je bilo že jasno, da bi to lahko bila njegova sezona. Sledile so še zmage v Trentinu, Maggiori in Latviji in konec junija še v Indoneziji, ko je na dirki zmagal doslej zadnjič v sezoni. A takrat je imel že takšno prednost (125 točk), da je bilo jasno, da mu naslov ne more več uiti, če ne bo česa zares nepričakovanega ali kakšne poškodbe. Tako niti malo slabše nadaljevanje - v Lommelu je bil tako le sedmi - ni ogrozilo poti do skupne zmage. Le zasledovalci so se zamenjali. Namesto Prada in Renauxa je vlogo prvega zasledovalca prevzel Švicar Jeremy Seewer, prebudila sta se tudi Nizozemca Brian Bogers in Glenn Coldenhoff.

Vendar so bili posamični dosežki tekmecev, ki so tu in tam izpulili Slovencu nekaj točk, na koncu premalo. Prvo priložnost za naslov je imel že prejšnji teden na Švedskem, drugo, bolj realno, danes v Hyvinkääju. Če bi imel po dirki 100 točk prednosti, bi bil prvak. Na današnji dirki se je morda že navzven videlo, da je slovenski dirkač vendarle tudi malo nervozen in da se zaveda priložnosti. A tudi z današnjim ne najbolj blestečim nastopom in šestim mestom je dobil ravno toliko točk, kot jih je potreboval. Dve dirki pred koncem ima tako neulovljive 104 točke naskoka in je tako postavil piko na i novemu uspešnemu poglavju v karieri.

Na nek način pa si je že tri tedne pred dogodkom tudi čestital za rojstni dan, ki ga ima v začetku septembra. Gajser je še pred dopolnjenim 26. letom danes postal petkratni svetovni prvak. S petimi naslovi pa je tudi še nekoliko napredoval na večni lestvici najboljših motokrosistov vseh časov. V skupnem seštevku naslovov v vseh razredih je zdaj na četrtem mestu (pred njim so le Belgijec Stefan Everts z desetimi, lani upokojeni Italijan Antonio Cairoli z devetimi in Belgijec Joel Roberts s šestimi). Samo v najmočnejšem razredu pa jih imata Everts in Cairoli po sedem, Belgijec Roger De Coster pa pet.