"Slovenka, ki se je povzpela na vrh športa, želi svojo prepoznavnost izkoristiti tudi za ozaveščanje o "kulturnih" pasteh plezanja, ki po njenih besedah prispevajo k vse pogostejšim motnjam hranjenja," so našo najboljšo plezalko predstavili pri CNN in dodali, da Garnbretova predstavlja novo generacijo plezalk, ki se zaveda, da je stara ideologija plezalke napačno učila, da manjša teža pomeni hitrejše plezanje. 

Športniki so namreč v želji po čim boljših rezultatih začeli izpuščati ali zmanjševati obroke. "To je kulturna stvar v plezanju. V naše možgane je vgrajeno, da lažji kot si, močnejši si," je povedala zlata olimpijka, ki je sicer poudarila, da sama težav z motnjami hranjenja nima. Priznava pa, da ima teža v športu določeno vlogo. "Trdo verjamem, da se lahko s plezanjem ali katerim koli športom ukvarjate na zdrav način," je ameriškim novinarjem povedala Korošica in ob tem priznala, da je imela srečo, da je imela ob sebi ljudi, ki so jo usmerjali na pravo pot. 

Te sreče medtem niso imeli nekateri njeni prijatelji, ki jim je tudi Janja sama skušala pomagati. "Dve leti sem želela pomagati prijateljici, ki se je ujela v to past, vendar ji nismo mogli pomagati. Zelo težko mi je bilo gledati, kako se psihični in fizično uničuje."

Garnbretova o problematiki motenj hranjenja piše tudi na svojih družbenih omrežjih. Julija lani je na Instagramu delila daljši zapis, v katerem se je spraševala, ali želimo vzgojiti naslednjo generacijo okostnjakov. "Krhki lasje, dolgočasni izrazi, ki poskušajo vsem pokazati, da so v redu. Vendar ali so res?" Opozorila je na težavo relativnega pomanjkanja energije v športu, ki se pojavi pri posameznikih, ki prekomerno trenirajo ali se ne prehranjujejo optimalno. Posledice športnik občuti v neurejeni prebavi, pogostejših zlomih kosti, oslabljenjem imunskem sistemu, duševnem zdravju...

Problematike se zavedajo tudi na Mednarodni zvezi za športno plezanje, kjer so v začetku leta že uvedli nove predpise, pripravljajo tudi nove pogoje tekmovanja in postopke preverjanja. 

Garnbretova je spremembam naklonjena in "počaščena, da sem lahko na tem položaju, saj želim plezanju nekaj vrniti. Meni je ta šport na splošno dal veliko," je odgovorila na vprašanje, kako se spopada z dejstvom, da jo imajo številni mladi športniki za vzor. 

"Ali bom sploh še kdaj stala na vrhu?"

Priznala pa je, da je bilo lansko obdobje, ko si je poškodovala prst na nogi, zanjo eno najtežjih. Poškodba je vplivala tudi na potek tekmovalne sezone in priprave na olimpijske kvalifikacije. "Imela sem veliko dvomov, veliko negativnih misli. Pravzaprav nisem bila prepričana, ali bom sploh še kdaj stala na vrhu in ali bom še kdaj lahko normalno plezala."

Kljub temu ji je obdobje prisilnega počitka dalo veliko, saj se je naučila veliko o sebi, treningih in kako se soočiti z dejstvom, da ne gre vedno vse po planih. 

Danes že pogleduje proti letošnjim olimpijskim igram v Parizu. Upa, da bo tudi v Franciji tako dominantna, ko je bila pred štirimi leti v Tokiu, kjer je osvojila zlato. "Ko imaš eno olimpijsko medaljo, si vedno želiš še eno. Zato res trdo delam. Hočem biti najboljša. Mislim, da je to tisto, kar me ohranja pri življenju. Vedno želim ostati na vrhu," je še povedala za CNN.