Garnbret: Ne morem verjeti, da je to že moj deseti naslov

"Jaz še vedno ne morem verjeti, da je to že moj deseti naslov svetovne prvakinje," je po novem uspehu v Seulu dejala Janja Garnbret. "Ko pogledam nazaj na vsa svetovna prvenstva, odkar sem leta 2016 prvič zmagala, se mi zdi neverjetno, do kakšne številke sem prišla, v kakšno osebo sem se razvila in kaj vse sem doživela v teh letih."

V dveh dneh je 25-letna Slovenka osvojila kar dve zlati medalji – najprej v težavnosti, nato pa še v balvanskem plezanju. Tako se je skupna bera njenega tekmovalnega bogastva povzpela že na 12 odličij s svetovnih prvenstev, med njimi jih je kar deset zlatih.

"Ko sem včeraj postala prvakinja v težavnosti, sem dala iz sebe res ogromno in danes sem se počutila prazno. Težko sem našla pravo motivacijo," je priznala. "A morda mi je prav to pomagalo, da sem ostala mirna. Nisem čutila evforije, ampak sem bila zbrana, osredotočena in sem plezala tako, kot sem si želela."

"Finale balvanov se je začel z neprijetnostjo. Na prvem balvanu sem naredila napako in si res otežila celotno tekmo. Vrh sem dosegla šele v petem poskusu," nadaljuje Garnbret. "Že na ogledu sem vedela, da balvani niso najtežji in da ne bo prostora za velike napake. Še dobro, da se je potem izšlo."

Dolgo je kazalo na zmago Francozinje Oriane Bertone, ki je hitro rešila tri balvane. Garnbret pa je vseeno ohranila fokus: "Samo govorila sem si – plezaj po svojih najboljših močeh. Kar je bilo narejeno, je bilo narejeno, nazaj pa ne moreš nič spremeniti." Odločilni trenutek je prišel na četrtem balvanu, ko je Slovenka v drugem poskusu dosegla vrh in si zagotovila naslov. "Če ne štartaš zadnja, je težko vedeti, ali si prvak. Videla sem svojo ekipo, kako ploskajo, pa še vedno nisem bila prepričana. Potem sem pogledala na ekran in šele takrat dojela, da sem res spet svetovna prvakinja," simpatično doda.

"Serija zmag pa prinaša tudi svojevrstno breme," prizna. "Zdi se mi, da vsi čakajo, kdaj mi ne bo uspelo. To je nahrbtnik, ki ga ves čas nosim. Moje tekmice nimajo kaj izgubiti, jaz pa moram biti vedno korak ali dva pred njimi. Seveda je zaradi tega težje, a imam že veliko izkušenj in vem, kako se spopasti s temi občutki. Prav to me dela močnejšo."

Čeprav se zdi, da zmage za Garnbret postajajo rutina, sama tega nikakor ne vidi tako. "Vsakič je drugače, vsakič je poseben občutek. A mislim, da bo prav ta dvojček iz Seula – težavnost in balvani v dveh dneh – ostal med najlepšimi trenutki moje kariere," še zaključi.