Vesel, da ga ni bilo v Tokio, že pogleduje proti svetovnemu prvenstvu

Matej Mohorič je sredi fantastične sezone, v kateri je dopolnil trojček etapnih zmag s tritedenskih dirk. V Franciji je osvojil kar dve etapi, po Touru pa se je odločil za krajši premor, ki ga je izkoristil za dopust s hčerko, tako da ga v Tokiu ni bilo. "To sem napovedal že pred začetkom sezone, ker sem imel v planu tako dirko po Italiji kot po Franciji. In zato sem predvideval, da bom preveč izčrpan za dostojen nastop na olimpijskih igrah."

Uspehe rojakov v Tokiu je spremljal z distance, a zato nad njimi ni bil nič manj navdušen. "Obe medalji sta posebni, sta plod trdega dela. Na koncu sem bil kar vesel, da sem se odločil, da ne grem v Tokiu, ker sem videl, kako dobro sta pomagala Jan Tratnik in Jan Polanc." Mohorič je posebej izpostavil svojega kolega iz moštva Bahrain Victorious, ki se je na cestni dirki proslavil v vlogi pomočnika. "Tratnik je imel veliko željo, da gre na OI, in se je maksimalno pripravljal na ta nastop. Odigral je veliko delo, ki je Tadeju olajšalo pot do medalje." 

Štiri dni za prvo kolesarsko medaljo Slovenije na OI v režiji Tadeja Pogačarja je do svoje prišel še Primož Roglič. Na kronometru ni imel prave konkurence, čeprav ni veljal za glavnega favorita. Mohorič meni, da se mu je obrestovalo, da se je med pripravami bolj osredotočil na vožnjo na čas.

Na vprašanje, ali je pričakoval sijajen Rogličev nastop na kronometru, je odvrnil: "Iskreno povedano, sem. Če bi bil jaz Primož, bi se tudi posvetil vožnji na čas, ker je to bolj sigurna pot do medalje. Cestna dirka je bila zaradi trase bolj odprtega tipa. Zraven je veliko taktike, potrebuješ pa tudi nekaj sreče, medtem ko na kronometru ni skrivanja, tam si sam s kolesom proti štoparici."

"Prepričan sem, da je Primož veliko časa posvetil treningu te discipline. Iz svojih izkušenj vem, da se mišice potem privadijo na drugačen položaj na kolesu in si tako bolj učinkovit, medtem ko si na cestnem zaradi tega manj učinkovit kot po navadi. In mogoče tisti slab dan na cestni dirki ni bil čisto naključen," je dodal 26-letnik, ki opaža, da slovenski kolesarji v karavani na račun izjemnih uspehov v zadnjih letih uživajo vse večje spoštovanje konkurentov.

Padec Mateja Mohoriča na deveti etapi letošnjega Toura:

Grozljiv padec, ki se mu je v glavi odvil drugače kot po televiziji
Nekdanji mladinski svetovni prvak je sezono začel z nekaj vidnimi uvrstitvami na enodnevnih klasikah. Enajsti je bil na Milano–Sanremo, deseti na Liege–Bastogne–Liege in deveti na Amstel Gold. Vmes je na zadnji etapi dirke po Kataloniji zaostal le za Thomasom De Gendtom. Nakazoval je dobro formo, a najboljše si je želel prihraniti za najbolj odmevne preizkušnje.

Veliko si je obetal od majske dirki po Italiji, ki pa jo je po grozljivem padcu na deveti etapi moral predčasno zaključiti. Pa se je zaradi tega zbal, da se mu na Tour ne bo uspelo ustrezno pripraviti? "Ne, nikakor. Tisti padec je po televiziji izgledal veliko bolj dramatičen kot v moji glavi, ker se sploh nisem zavedal, da sem naredil 'salto'. To sem videl šele na posnetku, meni se je vse zdelo običajno."

"Zdravniki so se bali, da imam pretres možganov, a ga noben pregled ni ugotovil. Tako da hujših fizičnih posledic ni bilo. Psihičnih pa tudi ne, ker štejem kot svojo napako, da mi je kolo zdrsnilo. Dejstvo, da se je na notranji strani nepreglednega ovinka pojavil jašek, pa štejem kot nezgodo, ki se ti lahko zgodi tudi pri spustu s stopnic. Tako da nisem imel hujših težav zaradi strahu, da bi se to ponovilo," je o milih posledicah, ki jih je pustil na prvi pogled sicer grozovit padec, še povedal eden od 103 kolesarjev z etapnimi zmagami na vseh treh največjih dirkah.

Policijska racija ga je podžigala, prvič je občutil, kako je voziti "na čustva"
Mohorič se je po predčasno zaključenem giru povsem osredotočil na Tour, vmes pa se je preizkusil še na domačih cestah. Na dirki po Sloveniji je bil dvakrat drugi, prvo zmago v sezoni pa je dočakal na državnem prvenstvu v Kopru. In kmalu se je izkazalo, da to ni bil njegov zadnjih uspeh letos. 

Slaba dva tedna kasneje je na najdaljši etapi letošnje dirke po Franciji deklasiral vso konkurenco. Ko je v zadnjih metrih s solzami sreče proslavljal zmago, ni mogel verjeti, kaj mu je uspelo, je razlagal po izjemnem uspehu. A to še ni bilo vse. Vajo je ponovil v 19. etapi. Spet se je znašel v skupini ubežnikov in ko je napadel, mu ostali zopet niso uspeli slediti. 

"Po naravi sem zelo racionalen in ne pretirano čustven. Težko bi rekel, da me na dirkah večino časa 'nesejo' čustva. V bistvu sem prvič občutil, kaj se zgodi, če v sebi čutiš res močna čustva, da želiš svetu dokazati, da lahko dosežeš nekaj, kar si že prej dosegel," se občutkov pred, med in po 19. etapi spominja Mohorič.

Dva dni pred drugim zmagoslavjem je namreč v prostore moštva Bahrain Victorius vstopila policija in opravila temeljito preiskavo, povezano z domnevno uporabo prepovedanih snovi. "To ni bil napad name, bil je bolj medijski pomp. Ker verjetno niso niti pričakovali, da bi kaj našli. Želeli so pokazati javnosti, da te stvari zelo strogo nadzorujejo," o posredovanju policije meni Mohorič.

"V naslednjih dneh je bil moj odziv čustven. Počutil sem se, kot da me ta čustva nesejo naprej. Vsem sem želel dokazati, da zmorem. Zaradi tega sem imel v glavi še bolj jasne cilje in še bolj sem bil motiviran, da dam res vse od sebe. Ni se mi šlo toliko za zmago, ampak bolj za to, da pokažem, kaj zmorem."

Prepričan, da se bodo odlično ujeli, računa na dober rezultat
Po zanj izjemni dirki po Franciji se Mohorič te dni mudi na dirki po Poljski. Kot pa je pred časom povedal za Kanal A, je njegov glavni cilj v zadnjem delu sezone svetovno prvenstvo, ki bo 26. septembra v Belgiji. "Trasa je podobna delu belgijskih klasik, in sicer so vzponi identični kot na Brabantski puščici. Imamo zelo številčno ekipo, kar je vedno super. Skušali si bomo čim bolj pomagati, a tudi jaz imam v mislih dober rezultat, ne izključno pomoč ostalim. Če nas bo v zaključku več, je to vedno prednost. Prepričan sem, da se bomo dobro ujeli, ker smo dobra 'klapa'," je optimističen Mohorič. 

'Smo kot ena velika družina'
Po koncu sezone ga čaka še ena obveznost. Pogodbe za prihodnje leto še nima, z izjemnimi predstavami v zadnjem času pa si je pogajalsko izhodišče verjetno še izboljšal. A kot pravi, se z drugimi ekipami ne spogleduje: "Tukaj se zelo dobro počutim. Veliko je slovenskega osebja, zato smo kot ena velika družina. S tem fanti preživim več časa kot s svojo pravo družino. Zdi se mi, da imamo pravi način dela in dobro vizijo za naprej. Letošnji rezultati so plod štirih, petih sezon, ko je bila ekipa v načrtovanju in smo postavljali temelje. Zdaj pa smo začeli dosegati tisto, kar smo si vedno želeli."

V mislih ima klasike, tudi spomeniške
Kakšni pa so Mohoričevi cilji v prihodnosti? "Če želiš kaj doseči, si moraš v življenju zastavljati visoke cilje. Če sam ne verjameš vase, ti bo zelo težko. Definitivno je moj cilj, da bi zmagal na kateri izmed klasik. Na San Sebastianu, ki je dirka svetovne serije, mi je zmanjkalo pol dolžine kolesa. Upam, da te napake ne ponovim več in da sem se iz nje kaj naučil. V prihodnosti pa si želim tudi zmage na enemu od spomenikov ali morda celo na svetovnem prvenstvu. Bomo videli, kaj prinese prihodnost."