Olimpijski komite Slovenije bo v sredo praznoval 20. obletnico obstoja. Med povabljenimi je tudi dobitnik prve olimpijske kolajne v samostojni Sloveniji in eden najtrofejnejših športnikov veslač Iztok Čop. Slednji pri OKS pogreša vpletenost mlajših kadrov iz vrst športnikov v strukturo organizacije.
OGLAS
Iztok Čop je leta 1992 na olimpijskih igrah v Barceloni skupaj z Denisom Žvegljem v dvojcu brez krmarja osvojil bronasto kolajno. Le nekaj zatem so se z bronom ovenčali še člani četverca brez krmarja Sadik Mujkič, Milan Janša, Sašo Mirjanič in Jani Klemenčič. Omenjeni bronasti kolajni sta prvi olimpijski odličji za samostojno Slovenijo. Če kdo, potem ima Iztok Čop celosten pregled nad olimpijskim dogajanjem v 20-letnici obstoja samostojne Slovenije. Petkratni olimpijec Čop, bronu iz Barcelone je dodal še zlato kolajno v Sydneyju 2000 in srebro v Atenah 2004, poleg tega pa ima še štiri naslove svetovnega prvaka, vztraja v vrhunskem športu že od leta 1989, ko je na mladinskem SP osvojil prvo kolajno. S športnega stališča se kolajne, osvojene na začetku njegove poti, in te v zadnjih letih po njegovih besedah precej razlikujejo.
Iztok ČopFOTO: Damjan Žibert
"Tekmovalni uspeh sem takrat doživljal drugače kot danes, kot na primer Sydney in Atene, to je dejstvo. Drugače sem gledal na vse skupaj, drugače dojemal, razlik je seveda precej. Barcelone sploh nismo dojeli, kot bi jo morali oziroma bi bilo lepo, da bi jo, premladi smo bili. Za nas je bila to tekma, vedel si približno, kam kotiraš, sploh se nismo zavedali, kaj vse gre lahko narobe. Ne rečem, Barcelona ni bila sama po sebi umevna, ampak Sydney in Atene, ko se zavedaš, kaj gre lahko narobe, potem vse skupaj drugače gledaš. Zdaj, ko gledam nazaj, pri 20 letih sploh ne vidiš, za kaj gre, gledaš svoj šport in kaj imaš za narediti, drugo te niti ne zanima in tako je tudi prav," je razlike med prvo olimpijsko kolajno in drugimi več kot desetletje pozneje opisal Čop. Razlike so bile seveda prisotne tudi v samem delovanju krovnega olimpijskega gibanja, ki je le nekaj mesecev pred prvim olimpijskim odličjem za Slovenijo šele dobil svojo podobo in mednarodno priznanje. "Na prvih OI je bilo zelo malo časa za priprave, vsi skupaj v Ljubljani so imeli ogromno dela s priznanjem Slovenije, trudili so se, da bi reprezentanca na OI odpotovala kot slovenska ekipa. Okrog opremljevalcev in vsega tega, kar športniki potrebujejo, ko predstavljajo državo, to je bilo na precej na nižji ravni kot pozneje, kot je zdaj, domnevam, da je bilo precej več improvizacije, nedvomno pa so k temu, da je vse teklo, kot je moralo, veliko prispevale tudi izkušnje Toma Levovnika." Čop je v zadnjih letih del OKS tudi sam. Sprva je deloval kot predstavnik športnikov, zdaj je že nekaj časa član izvršnega odbora. S svojimi izkušnjami s tekmovališč želi organizacijo bolj približati tistim, zaradi katerih OKS obstaja – športnikom. "Nekaj poskušam spreminjati, nekaj se spreminja, predvsem so se spremenili časi. Zadnja tri, štiri leta je vse skupaj zaradi gospodarske krize še ostreje in spremembe so težje izvedljive. Obdobje lahko razdelim na čas pred Atlanto in potem na pozneje, ko se je precej spremenilo. Sam OKS je treba gledati skozi kompleten ustroj slovenskega športa, OKS se gre razvejan šport, predvsem s strani financiranja, ki ni centralizirano, MŠŠ, OKS in Fundacija delujejo družno za dobro športa. A pogrešam sodelovanje nekdanjih športnikov v organizaciji. Res je, da pogoji niso najboljši, da bi jih zmotivirali, malo se jim ne ljubi ... Upam, da se bo kaj spremenilo, saj z mladimi pridejo sveže ideje. Menim, da bi ob meni s 40 leti lahko pomagal tudi kakšen mlajši, ki bi povedal, kaj športniki potrebujejo."
Iztok Čop in Luka ŠpikFOTO: Damjan Žibert
V vrste nekdanjih športnikov so se pri delu v krovni olimpijski organizaciji na primer že zatekli Srbi, njihov predsednik olimpijskega komiteja je nekdanji košarkar Vlade Divac. "Da, Vlade je prav tak primer. Vsaj kar sem jaz videl na SP na Bledu. Tudi Đorđe Visački, nekdanji srbski veslač, ki je zdajšnji generalni sekretar njihovega komiteja. Divac si je SP na Bledu ogledal v raztegnjeni majici, v kratkih hlačah ... Gledal je dirke, čeprav se ne spozna na veslanje, vidi se, da je športnik po duši, da ga to zanima. Prioriteta je drugačna, drugače se gleda na šport, ni bil med pomembneži. Pri nas se športa ne razume z vidika športnika samega, bistvo športa je v tekmovanju in športniku, in ne v vsem ostalem kot pri nas. Ni najpomembnejši VIP, ampak športniki, zanje je treba poskrbeti v prvi vrsti. Sicer je nekaj več športnega vidika, kot pa sem si predstavljal, preden sem postal član IO, a včasih se mi zdi, da moram argumentirati neke stvari, ki so meni samoumevne, ljudem v OKS pa ne. To se sicer da spremeniti, a ne samo po sebi. Treba bo motivirati čim več mladih športnikov, da bodo prišli zraven s svojimi idejami. Če so voljni delati, bodo hitro tudi oni imeli avtoriteto," je misli o OKS zaključil Čop.
UIVsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.