Med atleti je z evropskim rekordom 58:06 zmagal Šved Andreas Almgren, letošnji evropski prvak na 10.000 m. Drugi je bil Kenijec Nicholas Kipkorir Kimeli z 58:11, tretji Ugandčan Joshua Cheptegei z 58:26. Dosedanji svetovni rekord v zgolj ženskem teku je s časom 1:05:16 Kenijka Peres Jepchirchir dosegla v poljski Gdynii 17. oktobra 2020. Ngetich ima tudi drugi najhitrejši čas v zgodovini z 1:03:04, dosegla pa ga je na mešani tekmi skupaj z moškimi, kjer se rekordi vodijo ločeno. Tu je z 1:02:52 najhitrejša Etiopijka Letesenbet Gidey (Valencia, 24. oktobra 2021).
Klara Lukan je bila 21. med kar 107 tekmovalkami na merjenju časa pri petih kilometrih, 39 sekund za Ngetich. Letošnja svetovna prvakinja v krosu in svetovna rekorderka na cestnih 10 km si je tedaj nabrala že 10, 11 sekund prednosti pred prvo skupino 12 zasledovalk.
Pet km pozneje se je njena prednost povišala na 26 sekund, Lukan pa je izgubila dve mesti (23., +1:47), a bila še vedno druga Evropejka. Ngetich je imela po 15 km že 53 sekund prednosti pred prvo skupino, ki se je skrčila na šesterico tekačic. Lukan je tedaj nazadovala na 29. mesto (+3:34) in bila peta predstavnica Evrope. Malce pozneje je odstopila.
Lukan je spomladi v teku na 10 kilometrov kot prva Evropejka tekla pod 30 minutami (29:51), slovenski rekord pa je krepko popravila tudi v polmaratonu 15. marca letos v Malagi s časom 1:06:43. Obenem je na 21 km tokrat tekla drugič v razmaku dobrih dveh tednov, kar je pustilo posledice. V Tarantu je 3. septembra na sredozemskih igrah osvojila srebro, ko je tekla 1:11:22. Tedaj je sicer v veliki vročini in z ožuljeno nogo zaostala za svojim slovenskim rekordom.
Med 126 atleti na SP na Danskem, ki so začeli 35 minut za ženskami, je bil Kokalj po petih km 62., 19 sekund za vodilno skupino, po desetih pa je napredoval na 51., mesto (+1:09). Na tem mestu je bil tudi po 15 km (+2:13), ko se je oblikovala četverica na čelu, ki se je dober kilometer pred koncem skrčila na tri tekače. Ti so nato odločali o odličjih. Kokalj je na koncu izboljšal dosedanji državni rekord 1:02:49, ki ga je Roman Kejžar, zdaj njegov trener, tekel 20. februarja leta 2000 v Ferrari. Kokalj se je na lanskem ljubljanskem maratonu v prvem teku na 21 km že zelo približal rekordu z 1:02:59.
Nedavno je tekel celo hitreje od Kejžarjevega rekorda, a na progi v Celovcu, ki ni izpolnjevala vseh pogojev za priznavanje mejnikov. Obenem je letos v Trstu popravil tudi državni rekord v cestnem teku na 10 km (28:45).
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.