Zaradi jemanja nedovoljenih poživil je pet medalj z olimpijskih iger v Sydneyju leta 2000 izgubila Američanka Marion Jones. Njenih odličij pa za zdaj ni dobila nobena druga atletinja. Tako pravzaprav ni olimpijske prvakinje v teku na 100 in 200 metrov, v štafeti 4x400 metrov in tretje uvrščene v skoku v daljino ter štafeti 4x100 metrov.
Mednarodni olimpijski komite (MOK) zlate medalje v teku na 100 metrov ne želi podeliti Grkinji Ekaterini Thanou, ki so jo pri zlorabi dopinga ujeli štiri leta pozneje v Atenah. Tudi v ostalih disciplinah vrstni red ostaja takšen kot na samih igrah, le Jonesovo se enostavno izbrisali iz rezultatov. Zaenkrat še ni znano, ali nameravajo njena mesta sploh zapolniti. Zelo nenavadno se namreč sliši, da imamo v šprintu srebrno, bronasto in vse ostale, zmagala pa ni nobena atletinja.
Jonesova je zaradi laganja o jemanju prepovedanih substanc že prestala tudi šest mesečno zaporno kazen. Iz zapora v San Antoniu so jo izpustili v soboto.
Olimpijskih prvakov ni tudi v moški štafeti 4x400 metrov, saj so Američanomi odvzeli naslov olimpijskih prvakov. Kljub temu, da ju na kontrolah niso ujeli, sta Antonio Pettigrew in Jerome Young priznala zlorabo nedovoljenih poživil.
Michael Johnoson in in ostali šprinterji v štafeti so tako ostali tudi brez svetovnega rekorda. V štafeti 4x400 metrov zlate medalje zaenkrat ostajajo brez lastnikov, čeprav je MOK napovedal, da bodo o tej zadevi odločali na naslednjem sestanku izvršnega odbora.
Igre v Sydneyju so bile takrat presežek nad presežki, govorilo se je le v superlativih. Presežek je, kot kaže, tudi to, da na teh igrah niso znani vsi olimpijski zmagovalci. Zaradi dopinga je na igre padla temna senca.
Doping je očitno precej pred kontrolorji, saj resnica prihaja na dan šele leta po zlorabi. Samo vprašamo se lahko, ali se bo v prihodnosti kaj podobnega zgodilo tudi glede letošnjih olimpijskih iger v Pekingu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.