Ko cesta drsi, Medved 'leti'

Med Idrijo in Tolminom leži malo naselje, ki običajno zaživi predvsem konec junija, ko se pod Šentviško Goro zgrinjajo ljubitelji rocka. Do tja vije ozka ovinkasta cesta, po kateri si tudi marsikateri izkušeni voznik ne upa brezglavo pospešiti ter se približati omejitvi hitrosti. A to v četrtek zagotovo ni bila težava za izvrstnega dirkača, ki je tik pred začetkom nove reli sezone testiral svoje vozilo.

Priprave so se začele že zgodaj, ko so nebo še prekrivali zlovešči sivi oblaki. Obljubljali so hladen in deževen dan in vsaj dopoldan je tako tudi bilo - določene odseke je prekrivala meglica, dež je močil stezo. "Upam, da vsaj kasneje posije sonce, da vozilo preizkusim tudi na suhi podlagi," je povedal Jan Medved, ki je lani znova osvojil naslov državnega prvaka v diviziji 2.

Zato je bilo, kot pravi tudi sam, "že nekoliko pričakovano, da stopim stopničko višje in se preizkusim v višji kategoriji".  In tako se je odločil, da že na Rally-ju Vipavska dolina sede v dirkalnik Hyundai i20 razreda rally2, na sovozniškem sedežu pa sem lahko iz prve vrste drsenje vozila izkusila tudi sama. Pa četudi bi bil na tem mestu v resnici mnogo bolj koristen njegov sovoznik Izidor Šavelj.

Prav Šavelj je sicer poskrbel, da sem v dirkalnik sedla s pravilno nameščeno čelado, posebno zaščito za predel vratu. Tudi samo vozilo je seveda opremljeno za maksimalno varnost oseb v njem - s kovinsko "kletko", posebnim nizkim sedežem, številnimi varnostnimi pasovi, ki te zlepa ne prepustijo nevarnosti.

170 km/h po mokri, ovinkasti cesti

"Pripravljena?" Še zadnje vprašanje Jana Medveda, odgovor pa: "Greva." Ob pogledu na vse ročke in monitorje, nizek pogled na cestišče, ki se od jutranjega prša še ni povsem posušilo, se je takrat že dvigal adrenalin.

Cesta je bila za čas treninga zaprta za promet, za varnost so skrbeli tudi redarji. A okolica se je takrat zabrisala; da je glasno hrumenje motorjev k cestišču privabilo tudi nekaj radovednih oči, sem opazila šele kasneje, ko sem se jim ob progi pridružila tudi sama. Ob drvenju proti cilju, ko sva v ovinke švigala veliko hitreje, kot si sama ne bi drznila niti pomisliti, sem se namreč bolj kot ne lahko fokusirala le na cesto pred nama in nekaj kratkih besed, ki sva si jih izmenjala  z Janom.

Želel si je biti še hitrejši, a je bil zaradi razmer na cesti in dejstva, da se je z dirkalnikom šele dobro spoznaval, raje nekoliko previdnejši.

Kljub temu sva na kratkem ravninskem delu presegla 170 kilometrov na uro, česar nikakor ne bi verjela, če tega ne bi na števcu opazila z lastnimi očmi. Vožnja se je namreč zanj zdela tako enostavna, da bi prej verjela, da je bila hitrost v resnici pol manjša.

Vse skupaj je trajalo le nekaj kratkih trenutkov, nekaj vzdihov in vrnila sva se v improvizirano servisno cono. Jan je moral namreč dirkalnik preizkusiti tudi s sovoznikom, s katerim sta sicer že utečen tandem, kar dokazujejo tudi njuni pretekli uspehi. A pred sezono je vedno pametno obnoviti veščine.

Še isti dan popoldan sta se namreč spustila v Vipavsko dolino, kjer prav ta konec tedna poteka uvodna dirka sezone. In nanjo sta morala biti pripravljena, saj je konkurenca s kar 13 prijavljenimi posadkami razreda rally2, devet iz Slovenije, res velika.

'Užival bom, poskusil se bom čim bolj sprostiti in odpeljati po svojih močeh'

"Konkurenca na uvodnem reliju je res močna, številni v tem razredu tekmujejo že več let, za seboj imajo že res veliko kilometrov. Fantje so navoženi, tu nimamo kaj debatirati. Letos bo zagotovo še težje, kot je bilo lani. A seveda si želim tudi tega - novih izzivov," je priznal z upanjem, da se čim prej privadi na novi dirkalnik ter da z ekipo čim prej ulovi korak z ostalimi dirkači.

A na dirkalnik se lahko privadiš zgolj s kilometri. Ti pa so dragi. Posledično je treba imeti za tak nivo tekmovanja tudi večji vložek. "Takšen avtomobil stane 100 in več evrov po kilometru, tu pa so nato še gume, zavarovanje ... Tega denarja ni tako enostavno zbrati, zato trenutno še nimam pokrite celotne sezone," pove.

Zaenkrat je potrdil tri dirke za državno prvenstvo: "Na žalost nimamo neomejenih sredstev - iz tega, kar imamo, bomo skušali potegniti kar največ. Pred nekaj leti sem lahko o tem le sanjal, ampak delali smo dobro, pokazali smo rezultate in posledično smo bili tudi nagrajeni."

Da bi torej rezultate pokazali tudi letos, so skušali pred uvodno dirko kar najbolj razumeti novi dirkalnik. Na srečo je popoldan posijalo tudi sonce in osušilo cesto, da sta lahko Jan in Izidor test izvedla tudi po suhem terenu. "Na zadnjem testu skušava res čim bolj razumeti avtomobil, napredovati iz kilometra v kilometer."

Za cilj si je sicer zadal končati dirko, z rezultati pa se za zdaj še ne obremenjuje, čeprav se je po prvem tekmovalnem dnevu na superspecialu Rallyja Vipavska dolina zavihtel na tretje mesto, za tandemom Rok Turk-Blanka Kacin (po prvem dnevu prva) in Markom Grossijem-Taro Berlot (druga). Splošno pravilo velja, da je na takšni preizkušnji reli mogoče izgubiti, ne pa ga dobiti.

"Pred prvo dirko je vedno malo živčnosti, a me ne skrbi preveč. To je prva dirka s tem dirkalnikom, zato si ne želim dati še dodatnega pritiska. Užival bom, poskusil bom čim bolj sprostiti in odpeljati po svojih močeh," je jasen, čeprav priznava, da bo treba odpeljati še kakšen kilometer več, da si bo lahko res zaupal v dirkalniku in da bo lahko v določenih trenutkih tudi nekoliko bolj tvegal.