Najprej se bodo z vzponom, ki je bil na Touru nasploh prvi, pri katerem so morali kolesarji premagati več kot 2000 metrov nadmorske višine, spopasti v 16. etapi s ciljem v Pauu, nato pa še v 17. etapi, ko bo po letu 1974 drugič v zgodovini dirki na tem vzponu tudi cilj. Prav 17., zadnja gorska etapa naj bi bila odločilna za končni vrstni red.
Dirka – petič v zgodovini se bo začela na Nizozemskem, in sicer v Rotterdamu, kjer bo osem kilometrov dolg prolog – bo dolga 3596 kilometrov. Glede na konfiguracijo proge naj bi glavno vlogo odigrali specialisti za vzpone, na sporedu bo namreč šest gorskih etap, kar štiri v zadnjem tednu. Število zahtevnih vzponov znaša 23, dva več od letošnje dirke, tri etape pa se bodo končale na vrhu klanca.
Na sporedu bosta le dva kronometra, poleg prologa še 51-kilometrska vožnja na čas v 19. etapi v Pauillacu. Najdaljša etapa bo sedma, tekmovalci bodo morali od Montargisa do Gueugnona premagati 225 kilometrov. Prireditelji so že več kot devet mesecev pred začetkom dirke (njen start bo 3. julija) napovedali epski boj za zmago, za katero se naj bi borila predvsem dvakratni zmagovalec Španec Alberto Contador in najuspešnejši kolesar na dirki vseh časov (sedem zmag) Američan Lance Armstrong, oba sta bila prisotna na predstavitvi.
"Odločili bodo Pireneji," meni direktor dirke Christian Prudhomme, ki kolesarje opozarja še na tretjo etapo, v kateri se bodo morali spoprijeti tudi s tlakovanim cestiščem, značilnim za dirki Liege-Bastogne-Liege in Pariz-Roubaix.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.