Slovenski rokometaš uživa v beloruski 'koronaoazi': Vse je enako kot pred meseci

Nekdanji kapetan mlade olimpijske slovenske izbrane vrste Jaka Malus se je med slovensko rokometno elito zavihtel kot eden najbolj perspektivnih igralcev na sončni strani Alp. Iz vrst Celja Pivovarne Laško je odšel na kaljenje v Slovenj Gradec, kjer je imel v napadu in obrambi veliko svobode. Pod taktirko Sebastjana Soviča in ob nenehnem nadzoru Branka Tamšeta sta nekoč soigralca le čakala, kdaj bo dozorel. Ob kadrovski stiski na položaju levega zunanjega v vrstah serijskih slovenskih prvakov je ekspresno dočakal priložnost v najtrofejnejšem slovenskem moškem rokometnem kolektivu. Prvo tekmovalno leto med slovensko elito je sklenil kot najboljši strelec slovenskega državnega prvenstva. Sledila je morda celo najtežja sezona v karieri, privajanje na raven regionalne lige SEHA, stik z Ligo prvakov. Nekaj časa je bilo vse skupaj prezahtevno, a že v naslednji sezoni se je izkazal na vseh ravneh. Opozoril nase celo selektorja Veselina Vujovića, ki je prednost dal Aleksu Vlahu.

Malus pa je v vrstah prvakov čakal priložnost, na klic iz tujine. Prišel je iz vrst Meškov Bresta. Beloruskega prvaka, ki ima visoke ambicije v vseh tekmovanjih, a letošnja sezona se jim je nekoliko podrla v elitnem domu Lige prvakov, kjer si kljub osmim osvojenim točkam niso prislužili napredovanja med 16 najboljših klubov. "To nas malce boli, sploh tisti poraz s Portom. Kar zadeva domače prvenstvo, imamo do konca sezone še pet krogov in šest točk prednosti pred najbližjim zasledovalcem SKA Minskom. Sezona naj bi se končala 23. maja, ko je na sporedu pokalni zaključek," je za 24ur.com povedal Malus, ki je v devetih mesecih, kolikor biva v povsem evropskem Brestu, usvojil zakonitosti ruščine, tudi cirilica, čeprav je v osnovni šoli ni imel, mu preglavic ne dela: "To je edina stvar, ki se je moraš resnično naučiti. V nasprotnem primeru imaš lahko težave na vsakem koraku, saj je izjemno malo tistih, ki znajo karkoli angleško. Jaz sem se učil individualno že nekaj mesecev pred odhodom v Brest, tu pa sem jezik in cirilico še nekoliko izpilil."

Tudi rokometno je napredoval, uživa zaupanje španskega trenerja Raula Alonsa, minutaža je takšna, kot si jo je lahko le želel. "Čisto nič mi ne manjka. Če bi prišla ponudba kluba še enkrat, ne bi pretirano dolgo razmišljal, ampak takoj podpisal. Strokovni štab se z igralci veliko pogovarja, nam prisluhne. Športni vidik in življenje v Brestu sta super. Imam srečo, da je Simon Razgor tu že šest let, da govori rusko brez napak. Na začetku mi je bilo izjemno težko, ko sem ga za vsako stvar cukal za rokav, a sam je takoj rekel, da tako, kot so pomagali njemu, da se je privadil, tako danes on pomaga. Tu je še trener vratarjev Rolando Pušnik. Skupno nas je kar devet iz nekdanje skupne republike," pove 23-letnik, ki v klubu nosi dres s številko 66. Podobno kot soigralci še vedno trenira, igra tekme in zaenkrat nič ne kaže, da bi jim prekinili prvenstvo. A že jutri je lahko vse drugače.

Vse enako kot pred devetimi meseci
Malus je v moštvo prispel kot eden od nosilcev igre. Pred devetimi meseci, ko je pripotoval v mesto s 350 tisoč prebivalci, priznava, da je bil viden napredek na vseh ravneh. Ni bilo več mesto, ki ga je videl, ko je v sklopu lige SEHA gostoval s Celjani. "Sodobno evropsko mesto, v trgovinah je na voljo vse in še več. Tudi ko so bili pri meni na obisku starši in starši partnerke, so bili kar nekoliko pozitivno šokirani, saj niso pričakovali, da je tako lepo, da je tako čisto," je nadaljeval zunanji rokometaš, ki dela in biva v eni redkih koronaoaz v Evropi. V Belorusiji virus namreč ni zaustavil življenja. Vse je normalno. "Vse je kot pred devetimi meseci, ko sem prišel. Posamezniki sicer zaradi naraščanja števila okuženih nosijo maske, v trgovini dobiš rokavice, ampak restavracije so odprte, tovarne delajo, mi treniramo in igramo tekme. Derbi s SKA Minskom, po katerem smo si praktično že zagotovili naslov državnih prvakov, smo igrali pred praznimi tribunami, a že naslednji prvenstveni obračun smo igrali pred publiko. Tukaj pravijo, da do nadaljnjega ne bo sprememb. Vem, da pred tekmo sicer navijačem merijo temperaturo. A če zaustavijo rokomet, bosta zaustavljena tudi nogomet in hokej, ki uživa največjo priljubljenost," pojasnjuje trenutno situacijo v Brestu.

Rokometni in nogometni prvaki prihajajo iz Bresta
V mestu je bil dolga leta glavni rokomet. Razlog je osvajanje naslovov državnega prvaka, igranje v Ligi prvakov. A minulo sezono je zavladalo veliko zanimanje za nogomet, saj so se veselili naslova državnega prvaka, s prestola so po dolgih letih izrinili Bate Borisov. Med belorusko elito se je uvrstil še en klub iz mesta, in sicer Rukh. "Nogomet je kar precej priljubljen v mestu z zadnjimi uspehi, ta hip najpomembnejša športna panoga. A menim, da je, tudi zaradi navduševanja predsednika nad njim, korak pred vsemi športi hokej," je zaključil športnik iz Savinjske doline, ki je lahko še naprej v popolnosti osredotočen na rokomet. In upa, da bo tako do konca sezone. Do takrat pa upa, da se bo stanje umirilo tudi v domovini, da se bo lahko varno vrnil v krog domačih.