Drugi športi

Mayer na drugo, Ivana Španović na tretje mesto vseh časov

Beograd, 05. 03. 2017 20.09 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Ivana Španović je zadnji dan 34. dvoranskega atletskega evropskega prvenstva v Beogradu, ko ni bilo slovenskega nastopa, gostiteljem EP zagotovila prvo in edino medaljo na prvenstvu. Pričakovano je slavila v skoku v daljino s 7,24 metra in postavila ne le najboljši izid sezone na svetu, ampak tudi tretji dvoranski dosežek vseh časov.

Pred domačo favoritko Ivano Španović sta le Nemka Heike Drechsler, ki je svetovni rekord 7,37 m, skočila na Dunaju 13. februarja 1988, in Rusinja Galina Čistjakova (7,30). Osemindvajset let tako daleč v dvorani ni skočila še nobena atletinja, ko je tokrat 26-letna lepotica iz Zrenjanina. Francoz Kevin Mayer pa je v sedmeroboju postavil evropski rekord in je sedaj drugi najboljši vseh časov na svetu. V dveh dnevih je zbral 6479 točk in izboljšal rekord stare celine legendarnega Čeha Romana Šebrleja (6438) in je le še za Američanom Ashtonom Eatnom (6645), ki ga je edini ugnal tudi v olimpijskem deseteroboju lani v Riu. "Obljubila sem si, da bom uživala v vsaki sekundi prvenstva. Hvala polni dvorani, ki je bila z mano in me je spodbujala v tem mojem zelo srečnem in veselem dnevu, tako ponosna nisem bila še nikoli, ne morem vam opisati," je takoj po tekmi dejala Španovićeva, ki je imela neveljavne skoke v prvi in peti seriji, v drugi je skočila 7,16, v tretji zmagovitih 7,24, v četrti 7,17 m, v zadnji pa so ji namerili 6,73 m in je pred tem kar obležala v mivki in presrečna slabila ubranitev naslova. Z britanskim rekordom je bila druga Lorraine Ugen (6,97 m), z osebnim pa tretja Nemka Claudia Salman-Rath (6,94 m).

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Darja Klišina je kot edina predstavnica Rusije, sicer pod zastavo Evropske atletske zveze (IAAF), osvojila četrto mesto s svojim izidom sezone (6,84 m). Ruska atletika po lanskem svetovnem dvoranskem prvenstvu v Portlandu in olimpijskih iger v Riu na velikih tekmah še ni smela nastopati; za naprej se bodo Klišini lahko pridružili Anželika Sidorova, Kristina Sivkova in Aleksej Sokirskij. Skok v daljino so sicer popularno najavljali tudi kot lepotni spopad med Klišino in Španovićevo. Na tekmovališču pa so na prvenstvu največ medalj poželi Poljaki, ki so po zaslugi štafetnih zmag na 4 X 400 m v moški in ženski konkurenci prav ob koncu s sedmimi zlatimi, srebrno in štirimi bronastimi medaljami Britance (5 zlatih, 4 srebrne in bronasta medalja). Slednji bodo gostili naslednje tovrstno tekmovanje leta 2019 v Glasgowu. Britanka Laura Muir je po zmagi v Kombank areni na 1500 m slavila še na enkrat daljši razdalji, tretjič pa je naslov na 800 m osvojil Poljak Adam Kszczot (1:48,87). Poljskim zmagovalcem v tekaških disciplinah, skoku s palico in suvanju krogle se je pridružil tudi Sylwester Bednarek, ki je v skoku v višino s 2,32 m premagal Britanca Robbiea Grabarza (2,30 m) in Belorusa Pavla Selivercauja (2,27 m). Dvakratni zaporedni prvak na prostem Kszczot je v dvorani pol letih 2011 in 2013 še tretjič postal zlat. Danec Andreas Bube (1:49,32) in Španec Alvaro De Arriba (1:49,68) mu nista mogla preprečiti nadaljevanja zmagovitega niza. Poljaki so tako dobili zlate medalje v polovici posamičnih tekaških disciplin, na 400 m (Pavel Maslak) in tudi na 1500 m (Marcin Lewandowski).

Ni jim uspelo zmagati le na 60 m in na 60 m ovire ter zadnji dan na 5000 m, kjer je Španiji zlato pritekel Adel Mechaal (8:00,60), ki pa je v zaključku le za 33 stotink najdaljši dvoranski razdalji ugnal Norvežana Henrika Ingebrigtsena (8:00,93), za slednjim pa je bil le osem stotink bronasti Nemec Richard Ringer (8:01,01). Branilec naslova Ali Kaya je bil šele deveti. Med atletinjami je na tej razdalji Muirjeva potrdila izjemno zimsko sezono, v kateri je dosegla tri evropske rekorde. S skoraj osmimi sekundami prednosti pred tekmicami je dosegla rekord prvenstev (8:35,68) in s tem slavila dvojno krono. Triindvajsetletna Škotinja je postala šele druga v zgodovini, ki je zmagala na 1500 in 3000 m na enem prvenstvu; pred tem je to uspelo le Poljakinji Lidii Chojecki leta 2007 v Birminghamu. Kenijka Yasemin Can, lani dvakratna evropska prvakinja na 5000 in 10.000 m, je za Turčijo pritekla srebro, britansko slavje je z bronom dopolnila Eilish McColgan. Uro in 35 minut za Muirjevo je Veliki Britaniji drugo zlato dneva pritekla Asha Philip, ki je na 60 m s 7,02 sekunde ugnala Ukrajinko Olesijo Povh (7,10) in Poljakinjo Ewo Swobodo (7,10). Švedinja Selina Büchel je ubranila naslov na 800 m (2:00,38), a je le za stotinko prehitela Britanko Shelayno Oksan-Clarke (2:00,39), Islandiji pa je prvo odličje pritekla Anita Hinriksdottir (2:01,25). Portugalski olimpijski zmagovalec Nelson Evora je v troskoku s 17,20 m za sedem centimetrov premagal 40-letnega Italijana Fabrizia Donata (17,13 m), evropski prvak na prostem Nemec Max Hess je bil bronast (17,12 m).

Ljubljančanka Tina Šutej je na evropskem dvoranskem prvenstvu v atletiki v Beogradu v finalu skoka s palico preskočila 4,40 metra in delila osmo mesto; s tem so se dan pred koncem zaključili slovenski nastopi na letošnjem EP, najboljšo uvrstitev pa je zabeležila prav Šutejeva. Maruša Černjul je v popoldanskih kvalifikacijah prvega dne prvenstva v skoku v višino delila deveto mesto in se z 1,86 metra ni uvrstila v sobotni finale. Luka Janežič je bil v teku na 400 m naknadno diskvalificiran zaradi prestopa v sosednjo progo. Slovenski favorit za visoka mesta je v zadnji skupini kvalifikacij sicer zasedel drugo mesto (46,81 sekunde) in se sprva zanesljivo po mestih ter s tretjim skupnim izidom uvrstil v popoldanski polfinale. Debitantka na velikih članskih tekmovanjih Anita Horvat je v kvalifikacijah teka na 400 izpadla s 23. izidom (54,65), Petra Koren pa je svoj drugi večji članski nastop v kvalifikacijah troskoka končala na 17., predzadnjem mestu (13,26 m). 28-letna Šutejeva, nekdanja mladinska svetovna podprvakinja (2006) ter edina slovenska atletska finalistka lani na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru, je lahko na tribuni računala na podporo številčnih slovenskih navijačev, ki so videli pravo dramo že v dopoldanskih kvalifikacijah uvodnega dne prvenstva, ko je bil v osrednji tragični vlogi 21-letni Janežič. "V športu se to dogaja, žal mi je, toda tako pač je. Boli tudi to, da sem bil med kandidati za odličja in je zato vse skupaj še težje. Bila je možnost za stopničke in tega zdaj ni več," je bil povsem skrušen Janežič. "Celotna tekma je bila živčna. Že sam start, ko sem dobil rumeni karton, ker sem trznil. V ponovljenem startu sem potem pazil, da ne bi znova napravil napake in sem začel precej počasneje. Ko potem po taki poti prideš naprej v naslednji krog tekmovanja, a pozneje izveš, da si bil diskvalificiran, zelo boli. Gotovo se mi je za nekaj časa porušil svet," je menil Janežič, finalist lanskega evropskega prvenstva v Amsterdamu (5.) in polfinalist olimpijskih iger v Riu de Janeiru (17.).

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.