Za najnovejšo usmeritev se je Mednarodni olimpijski komite (Mok) odločil po analizi rezultatov delovne skupine "za zaščito ženskega športa", ki jo je za razrešitev te tematike ustanovila predsednica Moka Kirsty Coventry, so sporočili iz krovne svetovne športne organizacije.
Razprava med zagovorniki transspolnih športnic in pravic žensk v športu se je nazadnje razplamtela po olimpijskih igrah leta 2024. V središču pozornosti sta bili olimpijski boksarski prvakinji Imane Khelif in Lin Yu-ting. Mednarodna boksarska zveza (IBA) jima v okviru svojih tekmovanj ni dovolila nastopov, ker nista zadovoljili kriterijev za nastop v ženski kategoriji, na olimpijskih igrah pa sta nato obe športnici prišli do zlatih kolajn.
Takratni predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, Nemec Thomas Bach, je nastop obeh boksark utemeljil s takrat veljavnimi pravilniki: "Nikoli nismo dvomili, da sta ženski." Tudi Khelif je nazadnje poudarila: "Nisem transseksualna, sem ženska."
Khelif je že pred današnjim sporočilom Moka napovedala, da bo pred olimpijskimi igrami v Los Angelesu 2028 opravila test spola. Ta bo obvezen, športnice pa ga bodo morale opraviti le enkrat v karieri.
Na zadnjih olimpijskih igrah v Italiji je transspolne športnike v tekmovanju smučarjev na grbinah zastopal Elis Lundholm. Pri rojstvu so mu pripisali ženski spol, sam pa tekmuje v moški konkurenci, saj se že več let istoveti kot moški. Pravno formalno menjave spola v dokumentih ni nikoli zahteval, nikoli pa se tudi ni podvrgel medicinskim posegom za menjavo spola. Švedska ekipa ga je zato za OI prijavila v ženski konkurenci.
V preteklosti pa je bil morda najbolj znan primer olimpijske in svetovne prvakinje Caster Semenya. Južnoafriška atletinja je zavrnila hormonsko terapijo zaradi previsoke ravni testosterona. Vedno znova je poudarjala, da je ženska. V svoji avtobiografiji je športnica zapisala, da se je rodila brez maternice in jajcevodov.
Po OI v Parizu začeta razprava tudi lani ni našla konca, na svetovnih prvenstvih v boksu v Liverpoolu in na atletskem prvenstvu v Tokiu pa so že lahko nastopale samo športnice, ki so opravile test spola. Gre za preverjanje kromosomov, pri čemer zadostuje bris sline ali pa odvzem krvi.
Obstajajo tudi številne kritike današnje odločitve Moka s strani različnih organizacij za zaščito človekovih pravic. Ne gre le za transspolne športnike, ampak tudi za poseg v zasebnost vseh športnic. Sam biološki test pa po njihovem mnenju ne rešuje kompleksnosti vprašanja spolne identitete.
Vsekakor pa današnja odločitev Moka ne predstavlja popolne novosti. Test spola je Mok prvič uvedel že pred olimpijskimi igrami 1968 v Mehiki, saj so bile iz preteklosti znane nekatere prevare in goljufije. Leta 1999 pa so to po številnih protestih in nasprotovanjih ukinili.
Coventry, prva ženska na čelu Moka, je že med svojo volilno kampanjo izpostavila, da bo ena njenih glavnih nalog zaščita ženskega športa. Za dodaten pritisk je pred igrami v Los Angelesu poskrbel tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki zahteva, da moški v ženski kategoriji v športu ne nastopajo. Že lani je podpisal ustrezen dekret, ki velja v ZDA.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.