Največji uspehi slovenskega kolesarstva: Roglič na Touru spisal novo zlato poglavje

Primož Roglič je po premierni etapni zmagi na dirkah po Franciji leta 2017 letos ponovil dosežek in premagal vse konkurente med vzpenjanjem na legendarni Tourmalet in okoliške vršace. Roglič je s tem dodal novo zlato poglavje v zgodovino slovenskega kolesarstva, ki je prvič etapno zmago na večtedenskih dirkah proslavljalo leta 2009, ko je na dirki po Španiji slavil Borut Božič (Vacansoleil).

V šesti etapi je zdržal v ciljnem sprintu v Xativi, kjer je bila etapa pretežno ravninska z le tremi kategoriziranimi vzponi. Kmalu po startu so pobegnili Jose Antonio Lopez Gil, Matheus Pronk, Bingen Fernandez in Aitor Perez ter si prikolesarili šest minut prednosti. Toda glavnina je imela vse pod nadzorom. Ubežnike je ujela 17 kilometrov pred ciljem, ekipe pa so se začele pripravljati na ciljni sprint. V njem je bil najmočnejši Božič, ki je tekmece pustil za dolžino kolesa za sabo.

Kot v sanjah
"Počutim se kot v sanjah. Zelo sem zadovoljen z zmago, še posebej zaradi dejstva, da sem v sprint prišel 'ukleščen' med (Tylerja) Farrarja in (Danieleja) Bennatija. 250 metrov pred ciljem sem se odločil za napad in uspelo mi je presenetiti tekmece," je dejal Božič.

Kar pet let je minilo do naslednjega uspeha, ki ga je leta 2014 na dirki po Italiji vknjižil Luka Mezgec (Giant-Shimano). V zadnji etapi med Huminom in Trstom v dolžini 172 km je Mezgec ukanil vse tekmece in prvi prečkal ciljno črto v slovenski soseščini, hkrati pa dosegel prvo slovensko etapno zmago na dirki po Italiji.

Ni želel razočarati Slovencev
"Na zadnji etapi sem bil pod velikim pritiskom. V Trst je prispelo veliko slovenskih ljubiteljev kolesarstva, jaz pa jih nisem hotel razočarati," je po dirki povedal Mezgec in dodal: "Razpletlo se je sanjsko. Za zmago sem se moral pošteno potruditi. Ciljni sprint je bil dolg in naporen, v tvegani vožnji mi je grozil tudi padec, na srečo pa je bila cesta dovolj široka, da sem se izognil najhujšemu. V teh treh tednih sem užival, zares sem ponosen, da sem bil dela te izjemne kolesarske preizkušnje."

Leta 2015 je Jan Polanc začel niz slovenskih uspehov na Giru, saj je po njegovi etapni zmagi sledil še prvenec Rogliča (2016) in nato nov uspeh Polanca (2017). Kolesar Lampreja je pred tremi leti dobil peto etapo, ki se je začela v La Spezii, po 152 kilometrih pa končala v Abetoneju. Na cilju zahtevne, gorske etape, končala se je s 17 kilometrov dolgim vzponom, je imel minuto in 31 sekund prednosti pred Francozom Sylvainom Chavanelom. Z istim časom, kot francoski kolesar ekipe IAM Cycling, so v cilj prišli tudi favoriti na čelu s Špancem Albertom Contadorjem (Tinkoff Saxo), ki je takrat prevzel skupno vodstvo, Polanc pa modro majico.

Moral sem napasti
"Dolgo sem čakal na prvo profesionalno zmago. V dveh letih sem bil nekajkrat del bega, a se nikoli ni izteklo, kot sem si želel. Videl sem, da je po trdem delu vseh razlika pred glavnino velika, da lahko na cilj pridemo pred njo, takrat sem začel razmišljati o tem, kdo je najmočnejši med ubežniki. Sem dober v vzponih, tudi danes so bile noge prave, zato sem se odločil za napad. Chavanel je prav tako dober, zato sem ga moral napasti, še posebno, ker vzpon ni bil posebej strm," so bile prve besede Polanca.

Leto za Polancem se je svoje prve zmage na rožnati dirki veselil Roglič, Avstrijca Mathiasa Brandla je kolesar nizozemske ekipe LottoNL-Jumbo premagal za deset sekund, 17 sekund je na tretjem mestu zaostal Norvežan Vegard Stake Laengen, četrti pa je bil eden najboljših kronometristov vseh časov, štirikratni svetovni prvak Švicar Fabian Cancellara, ki je za Slovencem zaostal 28 sekund.

Zahtevno in spolzko progo med toskanskimi vinogradi, z vzponi in spusti, je Zasavec prevozil v 51 minutah 45 sekundah, Sloveniji pa priboril tretjo zmago na dirki po Italiji, prvo v "uri resnice", v kateri naša država na največjih dirkah še ni imela zmage. Zmagati ni uspelo niti nekdanjemu svetovnemu prvaku do 23 let Janezu Brajkoviču.

"Približno deset kilometrov po startu sem izgubil merilec in steklenico. Športnemu direktorju v avtomobilu sem zavpil, da naj ju pobere, nisem prepričan, da je razumel, kaj hočem. Želja je ostala neizpolnjena, zato sem izgubil motivacijo in se odločil, da kolesarim bolj umirjeno. Na vzponih sem se odlično počutil, noge so mi tekle, očitno sem bil hiter. Lahko rečem, da sem bil na začetku počasen in nesrečen, v nadaljevanju pa zelo hiter. Imel sem tudi nekaj sreče z vremenom, jaz sem čutil le nekaj kapljic, tiste na koncu pa je pošteno pralo. Vse to, kar se je dogajalo, je presenetljivo, zelo presenetljivo," je bil na cilju presenečen Roglič.

Četrti Slovenec z zmago na najvišji ravni 
Roglič je sicer tudi četrti Slovenec s končno zmago na dirki najvišje ravni. Prvi Slovenec, ki je bil končni zmagovalec ene izmed dirk svetovne serije, je bil Simon Špilak. Prekmurec je leta 2010 dobil dirko po Romandiji, istega leta, le nekaj tednov pozneje, je to uspelo še Brajkoviču, ki je na vrhu končal kriterij Dauphine. Leta 2011 je Grega Bole dobil veliko nagrado Ouest-France Plouaya. Največja uspeha na dirkah svetovne serije je v letih 2015 in 2017 vpisal Špilak, ko je osvojil dirko po Švici, medtem ko je Roglič v zadnjih letih nanizal zmage na dirkah po Algarveju, Romandiji in Baskiji.