Aprila 2022 je eksplozija v Kramatorsku ubila skoraj 60 ljudi, tudi babico mlade Jane Stepanenko, ki je ostala brez dela obeh nog. Njeno življenje se je v trenutku obrnilo na glavo. Toda namesto da bi se vdala obupu, je našla izhod v teku. "Nikoli prej nisem tekla, zdaj pa je to del mene. Tek mi pomaga zbistriti misli in svetu pokažem, da me ni mogoče zlomiti," je povedala za GiveMeSport.
Njena pot se je začela v Bostonu, enem najzahtevnejših maratonov na svetu. Od takrat redno teče in zbira sredstva za ranjene rojake. Njena zgodba pa je navdihnila tudi nogometni klub Šahtar iz Donecka. Posneli so dokumentarec "Unbreakable" (Nezlomljiva), predsednik Rinat Ahmetov pa je Janini družini kupil stanovanje v Lvovu. Klub jo spremlja na poti, kjer je Jana postala obraz ukrajinske vztrajnosti in upanja.
Svojo bolečino je preoblikovala v dejanja solidarnosti. Kot ambasadorka rehabilitacijskega centra Unbroken je z donacijami z bostonskega maratona pomagala kupiti protezo ranjenemu vojaku Oleksandru Rjasnemu. "Želela sem, da teče tako kot jaz," pravi Jana.
Njena življenjska pot je polna izgub – najprej očeta, nato očima in nazadnje lastnih nog. A Jana vedno znova vstane. V Lvovu je simbolno odprla polmaraton, obkrožena z ranjenimi vojaki, in pretekla 70 metrov s svojimi protezami. "Takrat sem spoznala, da lahko tečem kjerkoli," pravi.
Njene sanje segajo onkraj Ukrajine: maratoni v New Yorku, Londonu, Parizu in na Kitajskem. Dolgoročno si želi postati fizioterapevtka in pomagati drugim športnikom. Za zdaj pa ostaja običajna najstnica, ki posluša skupino Okean Elzy, spremlja boksarskega šampiona Oleksandra Usika in z veseljem razglablja, da je mamin boršč najboljši v Ukrajini.
Kot je zapisal novinar Ben Jacobs (GiveMeSport), Jana Stepanenko s svojo zgodbo dokazuje, da njenega duha ne more zlomiti niti vojna. Je obraz upanja, moči in prihodnosti naroda, ki še vedno vztraja.
