Od tekmovalnih tatamijev se je poslovila Urška Žolnir

Urška Žolnir je že dalj časa v trenerski vlogi v domačem klubu Sankaku na Lopati pri Celju. V športu mehke poti je bila dolgih 23 let, ves ta čas ji je ob strani stal trener Marjan Fabjan, največji tvorec uspehov tega športa v Sloveniji in Evropi. Današnji 13. junij si je športnica iz Pernovega pri Žalcu izbrala za dokončno slovo od tekmovanj, a v judu ostaja aktivna še naprej. Poslej se bo bolj posvečala delu z mladimi v domačem klubu. Žolnirjeva, olimpijska prvakinja iz Londona 2012, ima tudi bronasto kolajno iz Aten 2004, ko se je vzpon tega športa v Sloveniji sploh začel. O slovesu je razmišljala že prej, posebej v Pekingu 2008, ko se ji ob smoli ni izšlo za kolajno, jo je pa takrat osvojila njena klubska kolegica Lucija Polavder, a puške ni vrgla v koruzo. Kljub zdravstvenim težavam, nekaj časa je nastopala celo brez kolenske vezi, nato pa so ji z operacijo vstavili umetno vez, je trdno trenirala naprej in si pred tremi leti v britanski prestolnici uresničila sanje. Osvojila je zlato kolajno. Triintridesetletna Žalčanka se lahko pohvali še z bronastima odličjema s svetovnih prvenstev v Kairu 2005 in Parizu 2011 ter štirimi kolajnami na evropskih prvenstvih - zlata je bila v Tbilisiju 2009, srebrna v Beogradu 2007 ter bronasta v Lizboni 2008 in Istanbulu 2011.

"Prišel je čas, da rečem, konec je. Enkrat moraš to storiti. Saj o tem sem že dolgo razmišljala, a lani me je Fabi (trener Marjan Fabjan op. p.) vprašal, če želim nastopiti na evropskem prvenstvu. To se je zgodilo le dva dni pred tekmo in spet sem začutila ta tekmovalni čar. Super je bilo, osvojile smo ekipno kolajno, a vseskozi sem razmišljala, da se bo treba posloviti. Ta čas je danes, a judu ostajam zapisana še naprej," je v Podčetrtku po ganljivem slovesu, poslovilno pismo so ji napisali tudi klubski kolegi, ob številnih šopkih in drugih pozornostih povedala Žolnirjeva. Vseskozi je z njo trenirala perspektivna Tina Trstenjak, ki je v finalu svetovnega pokala v Budimpešti, in velja za njeno naslednico. "Tako je, Tina je bila zadnji dve leti moj sparing partner, naučila sem jo vsega kar znam, ne gre se bati za naš šport v prihodnosti. Mene je vsega naučil Fabi, za vse sem mu zelo hvaležna, brez njega ne bi šlo. Je eden in edini. Dokler bo Fabi v judu, bodo kolajne," je o svojem dolgoletnem trenerju dejala Žolnirjeva, ki mu je po zlati kolajni v Londonu v zahvalo kupila kar pravi londonski dvonadstropni avtobus, ki še danes krasi okolico kluba na Lopati. Tudi danes se je trenerju zahvalila s fotografijo, posneto neposredno po kolajni v Londonu. "Imaš veliko diplom, seminarskih in vsega tega v svoji pisarni, a danes ti jaz predajam ta doktorat," je dejala Fabjanu Žolnirjeva in se zahvalila tudi družini in vsem judoističnim prijateljem. "Gremo naprej. Ostajam v judu. Želim si na mlajše prenašati to, kar je ta šport dal meni. Ne samo, da bodo šampioni in tekmovalci, pač pa da bodo imeli delovne navade, spoštovanje do soljudi, da bodo znali ceniti življenjske vrednote. To je to, kar šteje," je še dejala Žolnirjeva, ki je v bogati športni karieri prejela tudi najvišje slovensko športno priznanje, Bloudkovo nagrado.