Ambrožič: Danes je šport najmočnejši in najuspešnejši zaščitni znak naše države

"Smo nekaj posebnega. Dvomilijonski narod, s ponosom lahko predstavimo slovenski šport v svetu. Danes je šport najmočnejši in najuspešnejši zaščitni znak naše države," je med drugim izpostavil Tomaž Ambrožič.

"Po osamosvojitvi smo prišli v situacijo, kjer sami odgovarjamo o športu. Od trenutka osamosvojitve izgovorov ni bilo več. Očitno se je slovenski šport organiziral na vseh ravneh in panogah tako, da žanje takšne uspehe, kot jih," je uvodoma dejal Rudi Zavrl o skrivnostih slovenskega športa.

Jure Košir se je spomnil začetkov slovenskega športa, ko se je rojevala naša država. Spomnil se je tudi junija 1991: "Kar naenkrat se nismo mogli več vrniti domov. Spomnim se nekega strahu, tesnobe. Takrat še ni bilo telefonskih povezav. Skorajda kot begunci smo bivali na avstrijskem Koroškem in čakali, kdaj se bomo vrnili domov. Potem smo se trije smučarji z gorenjsko iznajdljivostjo ilegalno spravili skozi Predel domov."

Tomaž Ambrožič je dejal, da je slovenski šport začel pridobivati identiteto s prvimi uspehi po osamosvojitvi. "Predvsem se mi zdi, da je šport v Sloveniji, ko smo začeli graditi nacionalno identiteto, pridobil tisti pomen, ki ga ima v vseh državah. Mogoče ga tedaj v Jugoslaviji nismo tako čutili. Ko so se po letu 1991 začeli dogajati slovenski uspehi na mednarodni sceni, ko smo gledali slovensko zastavo na grafikah na TV. Celotna javnost je začela dojemati šport na ravni nacionalne identitete. Večji kot so bili uspehi, bolj ponosni smo postajali, zavedni Slovenci," je pojasnil Ambrožič.

Seveda je beseda nanesla tudi na težavno obdobje, v katerem se je slovenski šport zaradi nezadostnega financiranja znašel v zadnjih letih. Vse to seveda vpliva na organizacijo samih športnih zvez in klubskih struktur. "Trenutno so smučarski klubi na hiranju. Delujejo na minimumu, na tem, da morajo starši ogromno prispevati. In to ni dobro za slovenski šport," je prepričan Košir. "Mislim, da besedi iznajdljivost in entuziazem lahko nadoknadita ogromno. Imamo primer Anteja Kostelića na Hrvaškem, ki je iz nič premagal Švico. In to večkrat. Da se, ampak vseeno moramo gledati na razvoj in podajanja možnosti mladim, da se ukvarjajo s športom," je še dodal nekdanji vrhunski smučar. 

"Mislim, da je breme staršev, finančno in časovno, v vzgoji mladih športnikov izjemno veliko. Prihaja do teh situacij, da brez mesečnih vadnin ne gre, vsaj v nogometu ne. Ob povprečnih dohodkih z dvema otrokoma starši vse to težko financirajo," je prepričan Zavrl.

In kje je rešitev? "Prepoznati bi morali dodano vrednost, da bo šport prinesel dodatne prihodke v državo. Na letni ravni govorimo o dodatnih 20 milijonih evrov, ki jih slovenski šport potrebuje," je prepričan Ambrožič. "Sreča je, da imamo nove in nove vzornike. To je najboljši motiv, da si želijo postati novi Pogačarji, Dončići, Kaje Juvan ... To, kar lahko spremljamo vsak dan, je najboljša promocija," je pogovor optimistično sklenil Ambrožič.