Drugi športi

Osovnikar: Finale na SP ima prednost pred odličjem na EP

Škofja Loka, 29. 07. 2012 12.52 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Avtor

STA

Slovenski sprinter Matic Osovnikar se je z zmago v italijanski Gorici poslovil od aktivnega tekmovanja. V prihodnje se bo posvetil poklicu zobozdravnika.

Matic Osovnikar se bo po koncu uspešne atletske poti jeseni posvetil poklicu zobozdravnika. Sam na vrh svojih športnih uspehov postavlja finale leta 2007 na svetovnem prvenstvu v Osaki, pred bronom na evropskem prvenstvu v Göteborgu 2006. Po dveh posamičnih polfinalnih olimpijskih nastopih se mu na četrte OI v London ni uspelo uvrstiti. "Pred EP v Göteborgu sem lepo stopnjeval izide, vendar tja nisem šel z idejo, da bom dobil medaljo. Potem pa je bilo še bolj neverjetno, ko sem prišel do tretjega mesta. Medalja na veliki tekmi je izjemen uspeh in kar težko se odločim, kaj je pomembnejše, finale na SP ali medalja na EP. Sam bi dal prednost finalu v Osaki, ker je to v svetovnem merilu težje doseči," je uspeha primerjal Osovnikar.

Matic Osovnikar je sklenil uspešno športno pot. FOTO: Damjan Žibert

Omenjena uspeha je leta 2005 z zmagama napovedal na sredozemskih igrah v španski Almerii. "Že leto dni prej sem na OI v Atenah uspešno nastopil in bil v polfinalu na 200 m. Nato je sledila Almeria. Je nekaj posebnega, ko ti zaigrajo Zdravljico, in tedaj mi je to uspelo dvakrat, temu pa smo dodali še bron v štafeti. Vsako tekmovanje je bilo pri meni neka stopnica, lepo sem v karieri stopnjeval svoje dosežke." Osaka, kjer sicer ni osvojil odličja, pa ostaja v vrhu njegovih spominov. "Spomin na to tekmovanje je še vedno zelo živ. V veliko veselje mi je, ko se spomnim, da sem bil z najboljšimi na svetu v startnih blokih. To se mi še vedno zdi neverjetno. Od mladosti si vsak šprinter želi kaj takega. Že od prvega kroga sem imel ob sebi kakšnega favorita. Z njimi pa sem se meril pred tem tudi na mitingih in to ni bila novost. Zato sem šel pred startom v prijavnico še z večjim veseljem."

Na dvoranskih SP sicer ni osvojil medalje, bil pa je dvakrat četrti in peti. "V Birminghamu sem bil leta 2003 četrti in peti. Že pred dvoranskim SP leta 2006 v Moskvi sem vedel, da bi bil lahko dober tudi v ruski prestolnici. Medalje sicer ni bilo, vendar je bila zame vedno zelo pomembna zimska sezona. Če sem bil uspešen pozimi, sem imel dodatni zagon in samozavest v poletni sezoni."

Sedmo mesto na svetovnem prvenstvu ima večjo veljavo kot bron na EP. FOTO: Damjan Žibert

Prvič na olimpijskih igrah
Pred 12 leti je prvič nastopil na OI, čeprav za Sydney ni dosegel posamične norme. "Sydney je bil za mojo nadaljnjo športno pot zelo pomemben, čeprav sem se uvrstil le v štafetno tekmo. Med vsemi člani je bila izjemna kemija, bili smo zelo mladi in smo kljub temu močno popravili slovenski rekord ter se uvrstili v polfinale. Prve OI so verjetno za vsakega športnika nekaj posebnega. So posebno tekmovanje in zato bodo za moj okus ostale najboljše OI. Tudi zato, ker smo bili kar dolgo v Avstraliji. Na naslednjih dveh OI sem poskušal pozabiti na ves vrvež in se posvetiti le dogajanju na stezi. V Atenah sem začel z državnim rekordom in sem nato v naslednjem teku za tisočinke zgrešil polfinale. Potem pa sem dobil dodatno energijo in z malo jeze na 200 m dosegel državni rekord ter se uvrstil v polfinale, kar je bil zame odličen dosežek," se spominja Osovnikar. Na OI v Peking je šel kot finalist SP. "Ko dosežeš tak uspeh, je naravno, da hočeš še več. Imel pa sem težko izhodišče zaradi finala v Osaki. Težko bi imel manjši cilj, obenem pa sem se zavedal, da so se z Usainom Boltom in druščino izidi izjemno izboljšali. Zato sem imel nenavaden občutek, saj sem bil v življenjski formi, kljub temu pa je bil finale težko dosegljiv cilj. Tekel sem 10,24 s protivetrom, kaj bi sedaj sedaj dal za ta izid, kljub temu sem bil razočaran. Sedaj menim povsem drugače. Tudi same OI v Pekingu so bile nekaj posebnega, Kitajci so pripravili izjemne igre."

Po dveh zanj neuspešnih sezonah je novembra 2010 začel trenirati v Londonu pod vodstvom nekdanjega olimpijskega zmagovalca in svetovnega prvaka Linforda Christieja. "Zelo sem vesel, da sem se odločil za vadbo drugje. Spraševal sem se, kašne pogoje in treninge imajo drugi. Sodiš, da vedo več. Čutil sem, da moram narediti ta korak. Bil je težak, saj v atletiki to ni običajna praksa, in sem imel veliko dela, da sem se lahko v Londonu ustalil. Vesel sem, da sem to storil, saj me je vse skupaj življenjsko utrdilo. Čeprav se lani nisem uvrstil na SP, pa sem imel življenjsko motivacijo za preboj na OI v London."

Jeseni se bo posvetil poklicu zobozdravnika. FOTO: Damjan Žibert

Šoba in samo Šoba
Pred tem je bil skoraj vso karieri pri trenerju Albertu Šobi. "Berč (Šoba) je pravilno ocenil, naj začnem na 400 m, kar je bilo odločilno. Bila je dobra družba in še danes smo s takratno generacijo prijatelji. Zelo dobro sva sodelovala in sem mu zelo zaupal. Iz leta v leto sva iskala napredek in vesel sem, da sem imel priložnost delati z njim, ker je zelo dober trener." Ker ima še mesec dni najeto stanovanje v Londonu, si bo od blizu pogledal olimpijske boje v britanski prestolnici, nato pa bo jeseni začel novo kariero zobozdravnika. "Ne le odstotka, nit promila nisem puščal, da bi naredil vse za dober izid. Stoodstotno sem se posvečal športu in sem 24 ur na dan živel za atletiko. Poslej to ne bo mogoče in je zadnji čas, da se posvetim stomatologiji, če želim biti uspešen tudi v tem poklicu. Še vedno pa mi je v veliko veselje teči. Če bom imel to željo še naprej in če bom imel čas, me boste še videli na tekmah. Toda pristop k vadbi bo povsem drugačen. Tega pa si še ne predstavljam. Ne vem, ali mi bo izziv nastopanje z minimalnim treningom. Zato to ostaja še nedorečeno," je končal Osovnikar.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

atletika matic osovnikar konec kariere zobozdravnik