Pot danskih zvezdnikov – od izjemne osebnosti do vrhunskosti

Mikkel Hansen, Michael Damgaard, Niklas in Magnus Landin, Kevin Møller, Lasse Møller, Lukas Jørgensen, Niclas Kirkeløkke, Emil Jacobsen, Simon Pytlick in Mathias Gidsel. Enajst rokometašev, ki so ob selektorju Nikolaju Jakobsenu, pred šestimi dnevi, še tretjič zapored osvojili naslov svetovnih rokometnih prvakov. Še več, desni zunanji Gidsel je bil izbran za najkoristnejšega igralca na SP, Pytlick – najboljši levi zunanji rokometnega mundiala, je bil popolno odkritje letošnjega turnirja, ki se je odvijal na Poljskem in Švedskem. 

Skupni imenovalec vseh naštetih je, da so bili dijaki/študentje akademije iz Oureja. Šli so skozi izobraževalni proces, ki jih je v prvi vrsti naredil boljše osebe, šele nato vrhunske športnike. "Nimamo zgolj izjemnih športnikov, ampak še veliko več. Tudi kulturne delavce, umetnike, glasbenike ..." uvodoma za 24ur.com pove Ulrik Bramsen Joensen, športni direktor akademije, ki je izjemno vesel, da je iz tekmovanja v tekmovanje viden doprinos ljudi, ki so šli skozi njihov izobraževalni proces: "Šolski sistem omogoča, da k nam pridejo, da naredijo naslednji korak, se lažje odločijo, kaj bi počeli v prihodnosti. Mi nismo klub, ampak izobraževalna ustanova, ki kaže pot v najrazličnejših panogah. Ko govorimo o rokometu, moram poudariti, da sem izjemno vesel, da smo se leta 2019 povezali z Rokometnim klubom Celje Pivovarna Laško. Na spletni strani smo videli, da zasledujejo podobne veščine, kot mi in hitro smo se povezali."

Prišli so v Slovenijo, pripeljali nadobudne rokometaše, ki so trenirali v Celju, sledil je odhod slovenskih prvakov na Dansko, da so dobili občutek, kaj je tako zelo drugače, kot v Sloveniji. "Naš osnovni cilje je vzgajati. Vzgojiti otroke, ko pridejo, da si res želijo trenirati, da si v naslednji fazi želijo tekmovati. In to ob izdatni podpori stroke in soigralcev. Poudarjam, naš cilj je zgraditi kompletne osebnosti," je jasen Bramsen Joensen, ki skupaj s 300 študenti že prihodnji mesec prihaja v Slovenijo, s ciljem, da se spoznajo z rokometom v Celju in Ljubljani (Krim Mercator), z nogometom, kjer sodeluje akademija z Mariborom, v prestolnici pa bodo imeli tudi izmenjavo izkušenj s plesalci. Kot poudarja, ne gre samo za športnike, ki jih želijo pripeljati na prag kariere poklicnega igralca, ampak je njihov cilj, da lahko po zaključenem šolanju delajo tudi, kaj drugega. Nadaljujejo šolanje na medicinski fakulteti, postanejo novinarji, kulturni delavci ...

Celjani so se srečali s Simonom Pytlickom

Simon Pytlick je navduševal skozi celotno letošnje svetovno prvenstvo. Na položaju levega zunanjega je bil nezaustavljiv v četi Nikolaja Jakobsena, eden najbolj zaslužnih, da so se Danci sprehodili do naslova svetovnega prvaka. Edini, ki so uspeli ogroziti njihov naslov svetovnega prvaka so bili Francozi. "Pytlick je bil eden tistih, s katerim so se ob gostovanju v Ourjeu srečali rokometaši iz Celja. Spomnim se, da jim je povedal natanko to, kar si mi želimo doseči skozi izobraževalni proces na naši akademiji – trdo delo, dnevno napredovanje, brez spanja na lovorikah. Povedal jim je, da če vsak dan ne napreduješ, te bo nekdo prehitel. Obenem pa je zelo pomembno, da ne napreduješ zgolj kot posameznik, ampak napreduješ skupaj z ekipo," se spominja športni direktor akademije.

Gidsel prišel v 9. razredu

Mathias Gidsel je danes eden najbolj prepoznavnih rokometnih obrazov na svetu. Zvezdnik lisjakov iz Berlina je na akademijo Oure prišel šele v 9. razredu. Neverjetno so ponosni nanj, saj je dokazal, da nikoli ni prepozno začeti delati na način, ki prinaša uspeh. "Bil je zelo majhen, imel je neverjeten talent, ampak začel je v 2. ekipi. Res je garal in rekel bi, kar sem začutil v vseh pogovorih s trenerji in učitelji, da gre za fanta, ki mu prav vsi privoščijo uspeh. Pet let je preživel na akademiji, dočakal priložnost in danes vidimo, kam ga je pot vodila. Je brez dvoma eden najboljših na svetu, če ne najboljši in izjemno ponosni smo nanj," pravi Bramsen Joensen, ki se dobro spominja vsakega od fantov, ki danes predstavljajo večji del danske izbrane vrste. 

In šolski sistem na Danskem omogoča takšen način dela. Ključna sta 9. in 10. razred. Takrat se začne graditi odločitev posameznika, kaj si resnično želi postati. Izbira je posameznikova. Nikoli ne uspe vsem, vsaj 30-40 rokometašev je doseglo izjemen nivo, bili na robu reprezentance, danes pa so uspešni zdravniki, profesorji, glasbeniki. Razumljivo, ker najprej na akademiji vse sile usmerijo v gradnjo osebnosti, šele nato sledi t.i. specializacija, v smeri, ki si jo izberejo otroci.