Je liga bolj regularna, če se sodniki opravičujejo za (grobe) napake?

Ko sem pred nekaj manj kot letom dni - bilo je natančno 24. oktobra 2024 – v naslovu komentarja zapisal, natančneje, se vprašal, 'Kdaj bo RZS na ravni slovenskega rokometa?', sem mislil zelo resno. Sploh, ker imam še danes v spominu, da je spisana strategija 2023–2030, ki napoveduje velike korake za lepši jutri športa, ki je Sloveniji v preteklosti prinesel toliko lepega. Lepši jutri mislim na vseh ravneh.

Panogo, ki je zaznamovala moje otroštvo spremljam, pogosteje kot službeno, se danes na tekme odpravim kot gledalec, da bi se lahko poglobil v točno določene detajle v igri, s ciljem, da se rokometno dodatno izobrazim, saj gre rokometni svet naprej. Po končani tekmi, ne glede na končni izid pa poslušam iste zgodbe, kot pred 10 leti, ali pa takrat, ko sem še sam igral. Poraženec se pogosto po zvoku sirene, ki označuje konec tekme, za tesen poraz izgovarja na slabo opravljeno delo sodnika, favoriziranje tekmeca, kriterij, ki ni bil enakovreden za obe moštvi. Po analizi, ki jo opravi strokovni štab verjetno najdejo drugačne vzroke za ničen točkovni izplen.

Izrečeno delno zvodeni, klubi ne vidijo razloga, da bi na Rokometno zvezo Slovenije pošiljali seznam sodniških napak (če te obstajajo), s ciljem, da bodo pošteno obravnavani, da bi prišlo morda do ponovitve tekme, saj se bojijo posledic, ki jih vsako pritoževanje prinaša.

Pogosto je moč v uradnem obvestilu za javnost s strani Rokometne zveze Slovenije prebrati izjave akterjev tekme, ko se dotaknejo tudi sodniškega kriterija, a ne pomnim, da bi se zgodilo, kar se je minuli konec tedna. "Za nami je odlična tekma, v kateri smo bili najmanj enakovredni. Vodili smo 50 minut, odločala je vsaka žoga, na koncu pa je tehtnico na Slovanovo stran prevesila sumljiva sodniška odločitev tri sekunde pred koncem. Zaslužili smo si vsaj točko. Dokazali pa smo, da lahko igramo čisto z vsakim nasprotnikom vseh 60 minut. Imamo kakovostno ekipo in še naprej bomo dajali vse od sebe za Ribnico ter se trudili za čim boljšo končno razvrstitev," je po porazu s Slovanom – obračun v deželi suhe robe se je končal s 25:24 za ljubljanski klub – povedal igralec Ribničanov Luka Vukićević.

Manj, kot 24 ur kasneje je sledilo presenečenje. Vsaj zame. Opravičilo sodnikov. Prav ste prebrali, sodniški par se je opravičil. "Po ogledu posnetka sva se odločila, da je bil storjen prekršek v napadu, zato sva ga tudi odpiskala. Po kasnejšem ogledu posnetka sva videla, da sva storila napako. Obrambni igralec gostujoče ekipe Slovana je stal v 6 m prostoru, zato bi morala piskati 7 m za RD Riko Ribnica. Za napako se vam še enkrat iskreno opravičujeva in sprejemava vso odgovornost in posledice," sta med drugim v dopisu zapisala sodnika Matjaž in Marko Pirc.

Sodnika sta dvignila roko in priznala napako, naredila nekaj, kar bi morali mnogi pred njima. Ampak to je nekaj najbolj zahtevnega. Prej te sodnik zasuje z besedami, kot so: Pogledati bi moral drugo kamero in videl, da nimaš prav, ali pa se nekdo, od katerega pričakuješ konkreten odgovor, besen, na pol v dretju, odgovarja na vprašanje, ker je za njih preverjenje dejstev nekaj nedopustnega. Brata Pirc sta si s to potezo prislužila moje popolno spoštovanje, zdaj pa je na potezi krovna organizacija. Tudi, da se problema loti malo bolj temeljito. Samo v letošnji sezoni smo se lahko že spraševali, kako lahko klub zaigra z osmimi igralci hkrati in se ne zgodi nič, kako v odločilni akciji na tekmi igralec naredi 5 korakov in mu ni odvzeta žoga in še in še, zakaj enim igralcem ob izvedenem čertem koraku prekinjajo akcijo in ga vračajo na 9-metrsko črto in na drugi strani ne. Napake so sestavni del športa, ampak za igralce, predvsem pa trenerje, veliko bolj boleče, kot za kogarkoli drugega. In sojenje je nekaj, zaradi česar rokomet izgublja na priljubljenosti ...

Pred začetkom letošnje sezone so se pri krovni organizaciji odločili za drzno potezo, omogočili gledalcem, da lahko vse tekme spremljajo v neposrednem prenosu. Ali je to cenovno dostopno ali ne, naj sodijo tisti, ki so oblikovali cenik, tisti, ki so se strinjali s tem korakom. Podatki po šestih odigranih krogih že govorijo o tem, če je bila poslovna ideja prava. Brez dvoma pa je pomembno, da imajo zdaj s super modernimi kamerami dostop do vsega kar je potrebno, da lahko z neodvisnimi analitiki obdelajo material, ugotovijo, ali so sodniki svoje delo opravili korektno.

Ali je to realnost ne bomo nikoli izvedeli, ali pač? Ne nazadnje si nismo mislili, da bomo kdaj lahko prebrali opravičilo sodnikov. Morda pa se rokometu pišejo lepši časi, vsaj kar zadeva korektnost kriterija na igrišču 40 x 20 metrov. Ampak pri Rokometni zvezi Slovenije se še (vedno) pogosto pogovarjajo o rdečem šalu, s katerim je minulo sezono na obračun Slovana in Celja Pivovarne Laško. Morda bo zdaj drugače ... Sodnika iz Sežane sta pokazala, da je lahko.