Prieto: Ne bomo se predali ...

Španski rokometni reprezentant Carlos Prieto se je v Celje preselil po enoletni avanturi pri nemškem Rhein Neckarju, kamor ga je zvabil ravno celjski trener Zvonimir Serdarušić, ki kasneje ni sedel na klop kluba iz Mannheima. Popularni Charlie verjame, da je po sezoni 'premora' napočil čas za velike stvari, posebej zadovoljen pa je, ker je prišel v sredino, kjer igrajo nekateri njegovi nekdanji soigralci. Pri Ciudad Realu je namreč igral skupaj z Alešem Pajovičem in novim kapetanom Urošem Zormanom, s prvenstvenih dvobojev pa dobro pozna vratarja Mirka Alilovića in povratnika v matični klub Luko Žvižeja. Z omenjenimi lahko tako tudi v deželi na sončni strani Alp govori špansko.

Kako ste se znašli v novi sredini. Po Španiji in Nemčiji ste prišli v Slovenijo?
Počutim se dobro. Tu sem le dva dni in lahko zaključim, da je delovno okolje dobro. Poznam nekaj igralcev, zato vključitev ni bila posebej zahtevna.

Kaj je odločilno vplivalo na vaš prihod v knežje mesto? Je bil to trener Zvonimir Serdarušić, ki si vas je želel že pri Rhein Neckarju, ali so vas privabili igralci, s katerimi ste skupaj igrali že v Španiji?
Oboje. Noka si me je želel v ekipi že pri Rhein Neckarju, kjer pa se situacija ni razpletala, tako kot bi si želeli. Vse je bilo v najlepšem redu, a ne ko je šlo za šport. Nisem igral in sedaj imam to priložnost. Vem, da je potrebno trdo delati, a hkrati sem zelo vesel, ker imam v ekipi igralce, ki mi bodo stvari olajšali.

Celje se postopoma vrača na pota stare slave. Poleg obeh domačih lovorik je treba pustiti viden pečat tudi v ligi prvakov. Kako daleč lahko ekipa pride?
Zavedam se, da je naša skupina v ligi prvakov zelo zahtevna. Zelo težko bo igrati proti konkurenci. No, ne zbudiš se vsako jutro zato, da bi treniral na vso moč in se nato predajal. Dali bomo vse od sebe, imamo dobro ekipo in verjamem, da bomo iz dneva v dan boljši.

Če se Rhein Neckar preko 'wild card' turnirja uvrsti v ligo prvakov, boste proti svojim nekdanjim delodajalcem zaigrali že letos. Bi ta tekma za vas predstavljala kaj posebnega?
Zame to ni nič posebnega. Igral sem proti mnogim, zato ne morem reči, da bi bilo to kaj posebnega zame. Enostavno – tekma kot tekma.