Primož Roglič – za las prekratek na največji dirki do zdaj

Po lanski španski pentlji je z metodičnim dirkanjem prišel na korak do zmage, ki bi pomenila izpolnitev njegovih sanj po spremembi športa, zdaj pa bo moral še eno leto delati in sanjati v želji po osvojitvi največje kolesarske dirke na svetu. Nekdanji smučarski skakalec je kljub drugemu mestu dokazal, da sodi na čelo favoritov za velike etapne dirke. Tokrat je sicer na drugem mestu skupaj s Tadejem Pogačarjem spisal največjo kolesarsko zgodbo v Sloveniji, a je na tiskovni konferenci po sobotnem kronometru poudaril, da si želi biti hitrejši. Nenazadnje mu je prav Pogačar pokazal, da je to mogoče.

Tokrat na Touru le ni bil tako redkobeseden kot na najvišji stopnički v Madridu pred skoraj natanko letom dni. Bo pa v anale odšla njegova krilatica ob pogovorih z novinarskimi kolegi. "Še en dan je za nami." Le da bi si tokrat želel, da bi Tour potekal kakšen dan manj. V Parizu dejstva, da je bil na koncu drugi, ni mogel več spremeniti. Roglič še čaka na uresničitev svojih sanj, potem ko je že lani postal najboljši kolesar na svetu po osvojenih točkah na lestvici Ucija. Edini korak naprej se zdi osvojitev dirke po Franciji, potem ko je v karieri že osvojil veliko dirko, kolajno pa ima tudi s svetovnega prvenstva. Tour je dirka nad vsemi dirkami z globalnim dosegom, ki presega vse ostale kolesarske preizkušnje na potenco in tudi sam si jo kljub grenkemu koncu še naprej želi osvojiti.

Slovenijo je tako Pogačar kot 15. vpisal na seznam zmagovalcev. Zdaj je deželica na sončni strani Alp postavljena ob bok Franciji (36 zmag), Belgiji (18), Španiji (12), Italiji (10), Veliki Britaniji (6), Luksemburgu (5), ZDA (3), Nizozemski (2), Švici (2), Danski (1), Nemčiji (1), Irski (1), Avstraliji (1) in Kolumbiji (1). Zagotovo pa v tej razvrstitvi ne bo ostalo pri eni zmagi. V naslednjih letih, in zdi se, da ima za to še dovolj časa, bo to številko želel izboljšati tudi Roglič. Roglič se je v deveti etapi po spustu v za Slovenijo srečni Laruns (etapni zmagi sta tam slavila tako Roglič leta 2018 in Tadej Pogačar v letošnji sezoni) kot 25. vpisal na seznam tistih držav, ki se lahko pohvalijo z nošenjem rumene majice vodilnega na dirki. Ko jo je enkrat oblekel in v dar zanjo vsakič dobil plišastega leva za sina Leva, se je zdelo, da je ne bo več slekel. Toda znova je na zadnjem kronometru na Touru, podobno kot leta 2018, ujel slabši dan. Mejnikov je bilo na letošnjem Touru ogromno, zanje pa je poleg Rogliča skrbel tudi Pogačar, ki velja za naravnega naslednika kolesarja, ki kar se tiče profesionalizma v garaškem svetu dveh koles prav tako velja za neizkušenega.

Nekdanji smučarski skakalec, ki je bil ekipno celo mladinski svetovni prvak v tem športu leta 2007 v italijanskem Trbižu, je v profesionalnem kolesarstvu šele od leta 2013, ko je na svoj talent začel opozarjati v dresu Adrie Mobil. V svetovni seriji je od leta 2016, vse ostalo pa je zgodovina. Nastope na tritedenskih dirkah je začel leta 2016 in v Italiji opozoril nase predvsem v vožnji na čas. Leto kasneje je na SP v kronometru v Bergnu osvojil srebrno kolajno. Vse bolj je bilo jasno, da gre za odličnega vsestranskega kolesarja, ki se zagotovo ne bo zadovoljil le z etapno zmago na dirki po Franciji, prvenec je dočakal leta 2017.

Leto kasneje je že bil v boju za stopničke in celo rumeno majico, a je na koncu osvojil četrto mesto, na Giru pa je lani prvič stal na stopničkah, ko je osvojil tretje mesto. Štiri mesece kasneje je tretjo stopničko zamenjal za tisto na vrhu in osvojil Vuelto. Naslednji cilj je bil jasen – zmaga na Touru. Roglič se je v le sedmih letih ukvarjanja s kolesarstvom naučil ogromno. Napak ni velikokrat ponavljal, bil pa je le eno etapo oddaljen, da bi se zavihtel na sam vrh piramide v karavani, ki je rezervirana le za tiste največje zvezdnike. Mnogi si v teh dneh lastijo zasluge, da je Roglič sploh pristal v kolesarstvu. Vsi, ki so pomagali na njegovi novi poti, lahko to mirno trdijo. Da pa je 30-letniku uspelo v tovrstni meri, je zaslužen predvsem sam z jekleno voljo, učenim pristopom ter odločnostjo, ki ga ves čas krasi.

Obenem je Tour pokazal, da je pomembno tudi delo celotne ekipe. Jumbo-Visma je bila načrtno grajena za uspehe na najvišji ravni. Pred leti, ko je v ekipo prišel zelo zelen kolesar, pa si Nizozemci niso predstavljali, da bodo za Rogliča delali kolesarji, kot so Tom Dumoulin, Wout Van Aert in Steven Kruijswijk, ki bi imel podobno vlogo, če se ne bi poškodoval na kriteriju Dauphine. Zdaj ima Roglič, ki ima pogodbo z Nizozemci do konca leta 2023, ob sebi vse, da postane večkratni zmagovalec največjih dirk. Tour pa velja za eno izmed tistih dirk, ki jo kot zvezdnik kolesarstva želiš osvojiti. Kisovčan je dirko po Franciji kljub vse mlajšim pretendentom za njegov prestol, v prvi vrsti je tu letošnji zmagovalec Pogačar, vsekakor sposoben osvojiti. Predvsem zaradi grenkega priokusa drugega mesta v Parizu, ki ga je motiviralo za naprej.