Roglič bo pripravljen za Tour: Ni me strah

Kolesarstvo na slovenskem ima dolgo neprimerljivo zgodovino primerjavi s smučanjem.Po zapisih je bilo kolesarjenje prisotno v Ljubljani povsem ob istem času kot na Dunaju ali drugih evropskih metropolah. Kolesarstvo se prične razvijati na teh prostorih že takoj po letu 1880.Prvi kolesarski klub je bil v Ljubljani osnovan že neverjetnega leta 1887 kar pomeni da so bili prvi zametki organiziranega kolesarjenja prisotni že kar nekaj let prej. Ljubljani so sledili Celje,Maribor,Idrija,Gorica in tudi Trst je že imel svojo slovensko organizacijo in svoj slovenski .Klubi so organizirali rekreativne izlete v okoliške kraje ter ulične in cestne dirke.Verjeli ali ne leta 1893 je že bila organizirana dirka Zagreb - Ljubljana ,zmagovalec pa je bil Viktor Bohinc iz ljubljanskega kolesarskega kluba Ljubljana.Do leta 1900 so bili kolesarski klubi ustanovljeni po večini večjih mest. Sodelovanje kolesarskih klubov je bilo intenzivno,članstvo množično.Prvo navdušenje in aktivnosti so se žal v naslednjih dvajsetih letih zaradi vojne in ekonomske krize porazgubili , kluba v Ljubljani in Celju sta celo propadla, center kolesarstava pa sta pa sta postala Trst in Gorica kjer je v mestih in okolici vzniknilo čez 20 klubov. Sicer pa je bila organizirano že leta 1909 tudi Južnoslovensko prvenstvo,ki je povezovalo Trst -Ljubljana in Ljubljana - Gorica.Eden izmed prvih slovenskih kolesarjev,ki je zmagal na tem prvenstvu je bil Albin Šiškovič iz Trsta. Društveno življenje je bilo prisotno tudi med obema vojnama najbolj aktivni so bili v Ljubljani s svojim klubom Ilirija v katerem so bili skoncentrirani vsi takratni najboljši kolesarji.Močni klubi so bili še na Jesenicah, Novem mestu, Kranju, Slovenjgradcu.. Slovenski kolesarji so dobro sodelovali s sosednjimi kolesarji,predvsem hrvaškimi in leta 1937 prične tradicionalna dirka Skozi Hrvaško in Slovenijo ,ki leta 1956 preraste v odlično mednarodno dirko za amaterje Po Jugoslaviji,ki je potekala do razpada skupne države. Slovenski predvojni kolesarji so sodelovali na Olimpijskih igrah v Parizu 1924 ter Amsterdamu 1928 ter Berlinu 1936.Med najboljšimi so bili Šolar, Kosmatin, Vesenjak,Valant ter Avgust Prosenik,ki je takrat veljal za enega najboljših evropskih kolesarjev,svojo veličino pa je dokazal leta 1948 ko je zmagal na takrat največji amaterski 1.100 km dolgi .dirki Varšava – Praga Njegova zmaga je bila v tistem letu največji športni jugoslovanski uspeh in pripadla mu je za takrat nejvečja možna čast,da je kot najbolj čislan športnik Titu predal štafeto ob rojstnem dnevu! Kolesarstvo na slovenskem torej ima neverjetno dolgo tradicijo,ki jo moramo gojiti naprej in kolesarstvu dati pomen in veljavo ,ki mu pripada, še posebno sedaj ko imamo kolesarje svetovnega kova z Rogljičem na čelu !!

Slovenci smo kolesarski nardo, kar dokazujemo tudi vsak petek ob 19h. Pridite vsi tudi ta petek ker maraton Franja bo šele jeseni.

Verjetno spije samo šumečo tabletko MG iz trgovine za 1,25€ 10 kosev da je tako izdržljiv.

Seveda, nic ne bo spil pred dirko. Samo na vodo gre haha

Rogla uniči jih z pomočjo Pogija!