Sepp Kuss: 'Super pomočnik' v ozadju Rogličevih uspehov

Da Sepp Kuss na letošnjem Touru blesti v vlogi pomočnika, ni nobeno presenečenje. Odlično formo je pokazal že na generalki, kriteriju po Dofineji, na kateri je ob odsotnosti poškodovanega Primoža Rogliča celo dobil zadnjo etapo. Sijajne predstave so sprožile ugibanja, ali je 26-letnik že nared za vlogo enega od kapetanov in boj v skupnem seštevku, a je Kuss skromno izjavil, da za kaj takega še ni mentalno pripravljen. 

Nekaj tednov kasneje in slika na dirki po Franciji je, kar se tiče Kussovih predstav, identična. Američan, ki je odraščal v Koloradu, se je na najtežjih vzponih ponovno izkazal za zlata vrednega pomočnika. Na kraljevski 17. etapi je še dva kilometra pred ciljem navijal tempo, ko so ostali favoriti ostali brez ekipne pomoči, na 18. etapi pa je kot edini član Jumbo-Visme Rogliča spremljal ves del sklepnega vzpona.

Med obema predstavama smo ga pred mikrofon ujeli, ko se je v Meribelu pripravljal na začetek četrtkove preizkušnje, in mu zastavili identično vprašanje kot po koncu kriterija Dauphine. Le da je bil odgovor tokrat precej drugačen. Še vedno skromen, a vsekakor bolj odločen. "Grem korak za korakom. Bi pa se v prihodnosti vsekakor rad preizkusil tudi v tej vlogi, a težko rečem, kdaj. Bomo videli," je Kuss nakazal na to, da mu vloga kapetana le diši nekoliko bolj, kot mu je še pred nekaj tedni. 

Vrhunci Kussove zmage na peti etapi kriterija po Dofineji:

Pomanjkanje izkušenj, a se uči od najboljših
Na tritedenskih dirkah so v boju za skupni seštevek še kako pomembne izkušnje, teh pa Kuss kljub dopolnjenim 26 letom nima ravno veliko. To je zanj šele tretja sezona med profesionalci. Prav zato mu prisotnost izkušenejših dirkačev, kot so Roglič, Tom Dumoulin in Steven Kruijswijk, še kako koristi. "Pomagati favoritom je najboljši način, da pridobiš izkušnje za dirkanje na skupno razvrstitev. Ves čas si v ospredju, naučiš se nadzirati potek dirke," nam je dejal. Da nima veliko izkušenj, je delno kriva pot, po kateri je prišel v svet profesionalnega kolesarstva. Kot mladenič se je ukvarjal s hokejem, smučarskimi teki in gorskim kolesarstvom. 

Šele v srednji šoli se je odločil, da se preizkusi tudi v cestnem kolesarstvu, kar pa v okolju, v katerem je odraščal, ni bila ravno priljubljena izbira. "Nihče izmed mojih prijateljev si ni želel voziti po običajnih cestah. 'Zakaj bi, ko pa se lahko odpraviš v gore in imaš ob tem še veliko več zabave,' so govorili," je zanimivo anekdoto razkril v nedavnem intervjuju za Procycling. 

Nekaj odličnih predstav na lokalnih dirkah je vzbudilo zanimanje Jumbo-Visme, ki mu je pred sezono 2018 ponudila profesionalno pogodbo. Prvi večji uspeh med profesionalci je Kuss vpisal na dirki po Utahu leta 2018, na kateri je bil najboljši v treh etapah in tudi v skupni razvrstitvi. To mu je prineslo mesto med osmerico na Vuelti. A za največje napore, po lastnih besedah, še ni bil pripravljen. "Vsak dan sem trpel, dirka po Španiji je bila zame nekaj čisto drugega v primerjavi z vsem, kar sem doživel dotlej," se je spominjal. 

Prve mesece lanskega leta je Kuss posvetil pripravam na majsko dirki po Kaliforniji, načrte pa mu je prekrižala poškodba Roberta Gesinka. Moral je na Giro, kjer je znova trpel, a je vodilnim možem ekipe dokazal, da sodi na Grand Tour. In če ga je vpoklic na Giro presenetil, ga na Vuelto čez nekaj mesecev ni. 

Skoraj ves čas je bil zvesto ob Rogliču, na 15. etapi pa je v zaključku dobil proste roke in Jumbo-Vismi privozil prestižno etapno zmago. Še bolj prestižna pa je bila tista, ki jo je nekaj dni kasneje v Madridu potrdil Kisovčan. A ni bila samo njegova, bila je slovenska, bila je Jumbo-Vismina in bila je Kussova. Po njej dvomov, da Američan sodi med najboljše pomočnike, kar jih kolesarstvo ta hip ponuja, ni bilo več.

Čeprav v gorah leti, je z nogama trdno na tleh
Kuss pa bi morda že sedaj spadal tudi med najboljše v dirkanju na generalno razvrstitev, če ne bi obstajali kronometri. Ti so njegova velika hiba, a so dandanes vse redkeje povsem ravninski. Tudi edini na letošnjem Touru se bo zaključil z vzponom prve kategorije. In bolj kot je visoko, boljši je Kuss. Hribolazenje mu je bilo namreč položeno v zibelko. Odraščal je v Durangu v zvezni državi Kolorado, na slabih 2000 metrov nadmorske višine. 

Tako oče, bivši trener ameriške moške smučarske reprezentance, kot mati sta bila zagrizena športnika. Ko je bil Sepp mlajši, je z družino odhajal na večdnevne pohodniške izlete. "Nikoli se za nič ni pritoževal. Le potrpežljivo je hodil, dokler nismo prišli do cilja," se je za spletno stran teamusa.org spominjala njegova mama Sabina. Čeprav je hojo zamenjalo vrtenje pedal, je to navado Sepp več kot očitno ohranil. Ne govori veliko, energijo raje prihrani za kolo. "On je človek, ki ga v gorah potrebuješ," je med lansko Vuelto denimo jasen Roglič. 

Še ena stvar, ki je pri Kussu občudovanja vredna, je njegova skromnost. Na Touru si vzame čas za vsakogar. Če bi bilo podpisovanje avtogramov dovoljeno, bi podpisal slehernega. Ker jih ne sme, si čas vzame za sproščen klepet ali odgovor na novinarsko vprašanje vsakomur, ki ga za to naprosi. In le srečni smo lahko, da Rogliču tudi tokrat ob strani stoji takšen kolesar. Skromen, vzdržljiv in predvsem izjemen v vožnji navkreber.