Šestakova in Prezelj brez finala

32-letna Šestakova je v prvi seriji prestopila za 3,6 centimetra, pri tem pa pristala okrog 14,50 m. V drugi seriji je odrinila kar 23,8 centimetra pred desko in imela edini veljavni poskus na tekmi, v tretji seriji pa je imela znova podoben poskus kot prvič. Krepko je presegla 14 m in prestopila za 3,2 cm. Neposredno v finale je vodila daljava 14,45 m, ki so jo zmogle le tri atletinje: Kubanki Yargeris Savigne (14,62 m) in Mabel Gay (14,53 m) ter Kolumbijka Caterine Ibargüen (14,52 m). Spremenljiv veter je povzročal veliko težav večini preostalih tekmovalk, ki so imele težave z določanjem začetka zaleta, tudi Šestakova.

"Na SP sem se zavedala, da nimam možnosti za preboj v finale, če bi preveč preračunavala. Morala sem iti na polno, na vse. Drugi skok je bil edini veljavni, vendar najslabši, in tudi precejšnjo daljavo sem poklonila pred odrivom. Sicer pa sem skakala dobro in sem s tem zadovoljna. Imela sem dva prestopa z daljavama 14,50 m ali celo več. Sezono sem začela s 13,50 m, imela nekaj skokov sicer prek 14 m, vendar mi to ni puščalo veliko rezerv na tem SP, čeprav sem v dobri formi. Ker sem danes dobro skakala, kar me je celo presenetilo, mi to daje motivacijo za naprej. Poskušala bom ohraniti pozitivne stvari s te tekme in se usmeriti v prihodnjo olimpijsko sezono, ko bo tudi evropsko prvenstvo, na katerem veliko pričakujem," je pojasnila Šestakova, ki sicer še ni potrdila, da bo leto 2012 njeno zadnje tekmovalno.

Med najboljšo dvanajsterico, ki se bo merila za odličja, je vodila daljava 14,15 m, kar je Šestakova letos že nekajkrat presegla. Na SP leta 2007 v Osaki je bila peta, 25. pa na prejšnjem SP leta 2009 v Berlinu. V Daeguju si je želela ponoviti finalni nastop z azijskega prvenstva pred štirimi leti. Dobro pripravljenost pred največjo tekmo letošnje sezone je potrdila 27. julija v Ljubljani, ko je skočila 14,30 m, 6. avgusta pa je na državnem prvenstvu v Kopru znova presegla 14 m (14,18 m).

31-letni Prezelj je, kot je potrdil, na svojem zadnjem SP v karieri v prvem poskusu preskočil 2,16 m, 2,21 m pa v drugem. Letvico na 2,25 m je zrušil dvakrat, preden se je veselil po tretjem odločilnem poskusu. Sledili so skoki na 2,28 m, kar je višina njegovega najboljšega izida sezone iz Postojne (5. junija). Iz poskusa v poskus je bil bližje uspehu, v tretjem pa je razočaran za las podrl letvico. Ta je bila še na stojalu, ko je priletel na blazino, ko pa je vstal, je padla. Tudi če bi preskočil to višino v prvem poskusu, to ne bi bilo dovolj za finale; trojica je imela le uspešne skoke na vseh višinah in se je z 2,28 uvrstila v finale, kjer bo skakalo 13 tekmovalcev.

Avtomatična kvalifikacijska meja je bila 2,31 m, kar je tudi višina Prezljevega slovenskega rekorda, ki ga je dosegel 24. januarja 2004 v Ljubljani. "Danes sem bil sposoben skočiti slovenski rekord, saj sem v življenjski formi. Žal mi ni uspelo, posebej jezen sem bil po zadnjem skoku na tekmi, ker je bila nekaj časa letvica še na stojalu in sploh ne vem, kako sem jo lahko podrl. Danes sreča ni bila na moji strani. Na začetnih višinah sem imel sicer še nekaj tehničnih težav, vendar sem jih rešil na 2,28 m in tudi na tej višini dobro skakal. Žal mi je, ker sem v izjemni formi, poleg tega pa je bila to tudi moja zadnja priložnost za nastop v finalu na SP," je dejal Prezelj.

"Misli bom sedaj usmeril v olimpijsko sezono, ki bo moja zadnja v profesionalnem športu. Ker se od atletike ne da živeti, bom opravil še tri manjkajoče izpite na pravni fakulteti in potem po OI poiskal službo," je še napovedal Prezelj.