Skromni Ekvadorec s podporo Lenina v boj z Rogličem in druščino

"Lokomotiva iz Charchija", kot se je zaradi rodne pokrajine prijel vzdevek Richarda Carapaza, je v 14. etapi suvereno prisopihala na sam vrh skupnega seštevka letošnje dirke po Italiji. Južnoameričan je presenetil slovenskega aduta Primoža Rogliča in v cilj prišel z lepo prednostjo, ki je zadostovala za to, da je kot prvi Ekvadorec v zgodovini oblekel cenjeno rožnato majico.

"Jaz sem Richie in to je to," je glede zapletene izgovorjave svojega imena in vzdevkov italijanskemu športnemu dnevniku La Gazzetta dello Sport povedal Carapaz. "Rodil sem se v vasici, ki je 20 minut oddaljena od Kolumbije, tam pa sem živel vse do takrat, ko sem začel dirkati v Kolumbiji," je spregovoril tudi o svoji začetkih.

Ko je zbolela mama, je skrbel za krave
25-letnik iz kmečke družine je z očetom Antoniom, mamo Ano Luiso in starejšima sestrama kot mnogi v Južni Ameriki trdo garal za vsakdanji kruh, sploh po tem, ko je mama zbolela za rakom.

"Zgodilo se je v najstniških letih. Mama je nekaj časa bolehala za rakom in moral sem skrbeti za krave. Molzel sem jih, jih hranil," se je težkih trenutkov spominjal Carapaz, tri krave so namreč predstavljale glavni vir družinskih dohodkov. Z mamo je, na vso srečo, zdaj vse v najlepšem redu.

Gorsko kolo mu ni bilo po godu
"Hvala bogu si je opomogla in zdaj smo vsi mirnejši," je hvaležen Carapaz, medtem ko je njegova mama v enem od pogovorov razkrila, da je z osmimi leti sin dobil svoje prvo gorsko kolo.

"Ni mu bilo všeč, rekel je, da je težko. Raje je imel obrabljeno kolo, ki ni imelo zračnic, na njem je užival pri izmikanju oviram," je povedala Carapazova. Družina je živela na skoraj tri tisoč metrih nadmorske višine, kar pomeni, da je Ekvadorec "najvišje ležeči" lastnik rožnate majice v zgodovini Gira, so razkrili pri Gazzetti.

Oglasil se je tudi predsednik Lenin 
Carapaz ni vešč le vzpenjanja na kolesu, je namreč tudi navdušen pohodnik. Po tem, ko je dobil dirko po Gvatemali leta 2013 so ga kolumbijski ogledniki hitro opazili in odpeljali na svojo stran meje, po zmagi na dirki Vuelta de la Juventud pa so zanj slišali tudi v Evropi: prvo priložnost je dobil v pamplonskem Lizarteju, nato pa je podpisal za najmočnejši Movistar, za katerega nastopa dandanes, zaradi Marca Pantanija pa je italijanska pentlja zanj še malce bolj posebna. 

"Zahvaljujoč videoposnetkom na internetu sem postal privrženec Pantanija. Njegove podvige sem si ogledal prek računalnika," je razkril Carapaz, ki mu načrtov ni pokvarila niti huda nesreča, ko ga je pred petimi leti med treningom zbil avto. Izgubil je zavest in prestal operacijo noge. Med njegove navijače velja prišteti tudi predsednika Ekvadorja Lenina Morena, levičarja, ki je s stranko Alianza PAIS na oblasti od leta 2017.

"Veliki Richard Carapaz! Zmagal je na 14. etapi in je zdaj v skupnem vodstvu. Hvala, ker si nam prinesel to srečo in ta ponos. Država slavi in prepoznali bomo njegov uspeh tako, kot si zasluži," je prek Twitterja sporočil Moreno. 

Priljubljen tudi v Kolumbiji
Slavijo tudi Ekvadorci v Italiji, po podatkih Gazzette jih je bilo v državi leta 2016 okoli 83.000. Večinoma opravljajo slabo plačana dela (negovalci, pomočniki v gospodinjstvu, avtoprevozniki, gradbeniki), največ pa jih živi v industrijskem trikotniku med Milanom, Torinom in Genovo. Tudi zato ob cestah, po katerih poteka letošnja dirka, ponosno vihrajo številne ekvadorske trobojnice s kondorjem v sredini.

"To je lepo, zadovoljen sem in ganjem, ko to vidim. Tekmujem za Ekvador. Pravi kolesar sem postal v Kolumbiji, na radiih in kolumbijskih televizijah me imajo za svojega, a ponosen sem, da sem Ekvadorec," pravi Carapaz.