Slovenija lahko igra kot Danska

Slovenska moška rokometna reprezentanca ni začela zgolj kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu, začela je misijo svetovno prvenstvo. Čeprav je do začetka turnirja v Nemčiji (izbranci Uroša Zormana bodo najprej igrali v Kielu, nato Hannovru, morda se uvrstijo v zaključne boje v Kölnu) še relativno daleč, so se kvalifikacije za mesto v izbrani vrsti začele. Selektor – četudi je bila na drugi strani pomlajena reprezentanca Bosne in Hercegovine – je pozorno spremljal številne elemente. Od odnosa do dresa, faktorja predanosti, upoštevanja navodil iz slačilnice, spoštovanja ekipnega duha. Jasno tudi forme in prostora za napredek. "Veliko nam še manjka do forme, ki želimo, da bi nas krasila na svetovnem prvenstvu," je po tekmi dejal kapetan izbrane vrste Blaž Janc.

A prvi polčas proti BiH je bil dokaz, da lahko Slovenija igra kot Danska. Veliko teče, ne objokuje zapravljenih strelov, pomaga vratarju, da on oddela svoj del naloge. Jože Baznik in slovenski stebri obrambe so v Kopru odigrali polčas za učbenike. Trdnost sredine obrambe, ob sodelovanju najbližjih obrambnih pomočnikov, pozornost na najmanjših malenkostih. S takšno igro je doseganje lahkih golov bolj enostavno, a tudi z dinamiko, ki jo vnaša lažje poškodovani Domen Makuc, Blaž Janc izpade kot Mathias Gidsel, Borut Mačkovšek in Aleks Vlah pa kot igralca, ki lahko v vsakem trenutku najdeta priložnost za odprt strel. In še kdo, ki vstopi s klopi, da ne bo pomote.

Varovanci Damirja Doborca, nekoč ljubljenca koprskega občinstva, niso zasedba, ki jo je do naslova evropskih, svetovnih in olimpijskih prvakov pripeljal Nikolaj Jacobsen. A so reprezentanca, proti kateri je potrebno igrati na vso moč, saj si za napake hitro kaznovan. Tudi Slovenija je sinoči nekajkrat bila, a pomembno je, da se je iz vsakega slabega trenutka vrnila močnejša, bolj razigrana, odločena, da napake popravlja. In to se je na semaforju poznalo. Izid 22:11 ob polčasu, ob skoraj 50-odstotnem vratarju Bazniku, v sistemu, kjer v napadu nihče ne izstopa s 5 doseženimi goli, ampak so se ti porazdelili med vse igralce. Tiste, ki tekmecu niso dovolili dihati, ki niso ob prehodu iz obrambe v napad iskali menjave na klopi.

Pokazati vse na prvi tekmi, po daljšem obdobju brez skupnih priprav, bi bilo iluzorno pričakovati. Preprosto ne gre, tega v Kopru ni nihče pričakoval. Morda le večni nergači. "Smo jih za drugi polčas slišali od selektorja v slačilnici," je dobre pol ure po obračunu, razdeljenih avtogramih, fotografiranju z oboževalci in sestanku v garderobi, iskreno priznal Vlah, s šestimi goli najučinkovitejši posameznik v moštvu. A bolj kot prepričljiva zmaga je ta hip v glavah igralcev že dejstvo, da so drugi polčas proti BiH izgubili.

Resda za gol, 17:16, ob izdatni zalogi iz prvega dela tekme. Nekaj, česar Zorman ne bo toleriral. Želi, da bi bila Slovenija reprezentanca, ki te dotolče, če je možno zmaga za 20 golov. In to je mogoče zgolj brez popuščanja in z igranjem skozi celoten obračun na zelo visoki ravni. In edini recept, ki te lahko pripelje do zastavljenih ciljev. Ti pa so, ko je slovenska rokometna reprezentanca na delu, vselej najvišji. Z igralcem, ki dominira v dresu slovitega Kiela, enim od kapetanov slovite Barcelone, motorjem nekdanjih zmagovalcev Lige prvakov iz Kielc, krilom Flensburga ... drugačni niti ne smejo biti.

Razlike med najboljšimi so majhne. Včasih gre za 1 žogo, 1 obrambo, 1 tehnično napako, 1 neverjetno obrambo vratarja. Nekaj, kar so mnogi, ki so oblekli dres slovenske izbrane vrste, že ponotranjili. Nekateri se šele privajajo, igralec, kot je nadarjeni Aljuš Anžič, kot debitant, je to šele začutil. A vsem je jasno, če želijo biti med potniki za Nemčijo, morajo biti vsak dan najboljša različica samih sebe. V klubu in ko pridejo na zbor. Najprej pa proti Izraelu, ki bo naslednje sito za vabilo na januarske priprave.

Dejstvo je, slovenski dres lahko obleče še nekaj igralcev, tudi tistih, ki na tekmi z BiH niso dobili priložnosti za dokazovanje in so obsedeli na tribuni. Ki bodo morda zaigrali proti naslednjemu tekmecu. Nekateri klicani zaradi višje sile niso prišli na zbor. A vsi imajo isto željo – igrati svetovno prvenstvo. Ko bo na prvi dan novega leta dejanski začetek misije rokometni mundial. Kjer bodo vsi najboljši, kamor bodo vsi prišli najbolje pripravljeni. Slovenija pa bo že v skupinskem delu dobila občutek, koliko je potrebnega za visoko zastavljene cilje. V zadnjem obračunu prvega dela turnirja jim bo namreč nasproti stala Danska. In zakaj ne bi bila Slovenija po dolgih letih čakanja na nov izjemen dosežek smerokaz rokometnemu svetu?