Drugi športi

Slovenski rokometni zaplet bo dobil epilog na sodišču

Ljubljana, 31. 05. 2011 08.35 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Na nasprotnih bregovih sta Združenje rokometnih prvoligašev Slovenije in Združenje 1. B SRL, jabolko spora pa so dodatne kvalifikacijske tekme za obstanek oziroma uvrstitev v 1. slovensko rokometno ligo med Slovenj Gradcem in Izolo Istrabenz Plini.

Vasja Furlan
Vasja Furlan FOTO: Damjan Žibert

Slovenj Gradec, enajstouvrščena ekipa v 1. SRL, in Izola, drugouvrščena ekipa v 1. B SRL, bi po tekmovalnem pravilniku Zropsa v tem tednu morala igrati dodatni kvalifikacijski tekmi za obstanek oziroma uvrstitev v elitno domače rokometno tekmovanje, morebitno tretjo pa sredi prihodnjega tedna, ta sklep pa odločno zavrača Združenje 1. B SRL. Ta se sklicuje na skupščino Rokometne zveze Slovenije, ki je bila 30. junija leta 1999 in na kateri je bilo navedeno, da "iz 1. A SRL izpadeta 11. in 12. ekipa, na njuno mesto pa se uvrstita 1. in 2. ekipa iz 1. B SRL". Združenje 1. B SRL meni, da se sklep skupščine RZS, ki je edina pristojna za spremembo navedenega sklepa, do današnjega dneva ni spremenil, modificiral ali zamenjal. V skladu s tem velja sklep Skupščine RZS z dne 30. junija 1999. Na podlagi tega je razpis za kvalifikacije, posredovan s strani vodje tekmovanja Zropsa, nelegitimen, neverodostojen, samovoljen in brezpredmeten ter ni v skladu s sprejetim sklepom na skupščini in veljavnimi akti RZS. Združenje 1. B SRL je v izjavi za javnost med drugim zapisalo, da bo uporabilo vse možnosti, da bo zaščitilo enakopravnost in enakost članic RZS ter spoštovalo veljavne akte RZS ter veljavne sklepe skupščine RZS. Hkrati je odgovorne na Zropsu pozvalo, da pripravijo pisno gradivo za igranje morebitnih kvalifikacij v tekmovalni sezoni 2011/2012.

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

zoran13
31. 05. 2011 20.40
Iskrene čestitke in upajmo, da boste premagali vse ovire doželjenega nastopa v 1 ligi, saj nepotrebni zapleti, samo še povečujejo agonijo in negotovost v rokometnih društvih in klubih. Vsi tisti, ki so prispevali, da je rokomet v Izoli v takšnem stanju kot je, bi se morali vprašati, kaj delajo tudi v upravi kluba, saj je ta, kot vedno oddaljena nekaj vesoljskih prostranstev. S svojo ozkostjo, elitizmom, egoizmom ter nerazumevanjem svojega poslanstva, so iz kluba so namreč odstranili vse tiste, ki so nekaj pomenili v izolskem rokometu. Pa bodisi, da se pišejo Boris in Duška Čuk, Tone Barič, Peter Mičević, Uroš Zavrtanik, Šolaja Miodrag, pa vse do Fredija Radojkoviča in drugih... Vse namreč izgleda, da klub obstaja samo in zaradi uprave, da pobere, še tista sredstva, ki jih imajo za pobrati ali oprati. Tako so tudi vse tiste, ki so znali vzgajati in združevati športnike v kubih enostavno, tako ali drugače izbrisali iz obličja klubske politike. Tako ali tako so igralci samo za to, da igrajo in prinašajo tudi proračunska in sredstva turističnega dinarja, vedno so bili zapostavljeni in tudi na robu preživetja. Prijateljstvo. Solidarnost. Zaupanje. Spoštovanje. Tovarištvo. Borbenost. Ponos. Skromnost. Pomoč. Uspešnost. Kljubovalnost. Razumevanje. Da so v takih razmerah izginile celotne generacije najbolj perspektivnih igralcev, se ni za čuditi, samo nihče, žal, ne prevzema odgovornosti za takšno katastrofalno stanje, nekoč cvetočega in avantgardnega Izolskega rokometa. Da so vsi akterji in igralci ter igralke uspeli povsod bolj kot doma, je tudi zasluga in podpora staršev, ne pa tistih, ki jih dejansko predstavljajo, to je mesta Izole, ki ima od tega korist zgleda in zgolj, ob samo tradicionalnem Eurofestu, ki je sedaj postal že sporno politično športno delovanje občinskih in obalnih oligarhov. Vse to žal spet na račun športnikov, ki nič hudega sluteč, kaj se odvija za njihovomi hrbti, pridno trenirajo in hodijo na tekme širom po Sloveniji in po tujini z grenkim priokusom, da so pozabljeni ravno od tistih, ki jih predstavljajo, od Izole in od tistih, ki jo predstavljajo. Na prste ene roke bi lahko prešteli trenutke, ko so igralcem in igralkam, ki so najzaslužnejši za obstoj Izolskega rokometa, vrnili na športno primeren način, vse tiste trenutke, ko so jih z vsem srcem, ki ga premorejo, igrali za svoje mesto, za svojo Izolo. Tudi za to, se mora Center za Šport in kulturo ter vse odgovorne institucije in vsi tisti, ki jih predstavljajo, vprašati, kdo še vedno podpira, počasno in dolgoletno umiranje Izolskega rokometnega kluba, ki si spričo svojega več kot 54 letnega obstoja, takega konca nedvomno ne zasluži. Ob tem gre čestitati tudi Vladu Hrvatinu in spremljevalcem ter letošnji ekipi, ki ima zgodovinsko priložnost uvrstitve in samo upamo lahko, da bo na koncu slavil šport, ne pa odvečna in samovšečna birokracija. Poleg tega ne gre pozabiti na 3 uspeh Izolana Fredija Radojkoviča, ki je s Koprskim Cimosom osvojil letošnje lovorike, na kar smo lahko vsi na Obali ponosni.
bokasana
31. 05. 2011 13.20
Svašta!! Forza Izola!!!!