Smola: Maček za goloba ob olimpijski finale

Boštjan Maček je na dvodnevni tekmi zadel 121 glinastih golobov, v veliki finale pa so se uvrstili Avstralec Michael Diamond (125), Kuvajtčan Fehaid Aldeehani (124), Španec Jesus Serrano, Italijan Massimo Fabrizzi (oba 123) ter Hrvata Anton Glasnović in Giovanni Cernogorac (oba 122). Diamond, ki je zadel vseh 125 letečih tarč, je izboljšal tudi svoj olimpijski rekord iz Atlante leta 1996. Tedaj je zadel 124 glinastih golobov. Maček je v današnji četrti seriji enkrat zgrešil, v zadnji peti pa znova streljal brez napake in na koncu s skupno štirimi napakami končal na mestu za finalom šesterice. Boštjan Maček, streljanje s puško šibrenico na glinaste golobe je njegov hobi, sicer vstaja ob treh zjutraj in razvaža kruh, je prišel na olimpijske igre povsem neobremenjen. Želel si je nastopiti po najboljših močeh in le zelo visoki rezultati za vstop v finale so ga stali še višje uvrstitve. Za finale najboljše šesterice so si lahko strelci privoščili največ tri zgrešene golobe, pa še ti so morali v dodatna razstreljevanja. Mačku je za preboj med šesterico zmanjkal en strel. Maček je bil s svojo predstavo na prvih olimpijskih igrah zadovoljen, nekoliko slabše nedeljske vremenske razmere, ko je poleg vetra in oblačnosti strelcem nagajal še dež, pa so ga stale uvrstitve v finale. “Pull” in strelci so klatili golobe kot za stavo, od 125 možnih je Maček le štirim pustil “pobegniti”.

“Na koncu moram biti zadovoljen. Ko končaš kvalifikacije s 25 zadetimi golobi v zadnji seriji, ne moreš pričakovati več. Potreboval bi tudi malo sreče, pa bi bil lahko še višje. Nekaj pri uspehu pripomore trud, nekaj pa tudi sreča. Včeraj sem imel v eni seriji smolo z vremenom, in to sem rekel že pred igrami. Tisti, ki bo imel srečo z vremenom, bo na koncu visoko. Zgodilo se je, da sta odločala en ali dva goloba. Nihče ni predvideval, da bodo za finale potrebni tako visoki rezultati, saj je bila slika v svetovnem pokalu na tem strelišču pred meseci povsem drugačna,” je povedal Maček. Slednji bo letos še poskusil nastopiti na kakšnem tekmovanju, čeprav meni, da je sezona zanj že končana. “Za letos sem z nastopi končal. Dobil sem še povabilo za finale svetovnega pokala na Pragerskem septembra, nato pa sledi nekaj premora. Mogoče bom streljal še na kakšni veliki nagradi, a moram čim prej nazaj na delovno mesto. Služba me čaka in zelo sem zadovoljen, da so mi omogočili, da sem bil dva meseca prost za treninge,” je dejal Maček. Z rezultati so prišli tudi pokrovitelji, ki mu pomagajo pri ''gojenju'' hobija. “To je moj hobi in velik strošek. Zdaj je lažje, pokrovitelji mi pomagajo, pred desetimi leti je bilo čisto drugače. Zdaj sem podpisal pogodbo z dobaviteljem orožja in nabojev, tako da bo lažje,” je povedal Maček, ki sicer največ trenira na domačem avtomatiziranem strelišču v Rakičanu ali pa na novem na Pragerskem. Kot pravi, s strelstvom ne namerava odnehati, po njegovih stopinjah stopa tudi starejši sin Rene. “Zdaj, ko imam pogoje, bom vsekakor nadaljeval. Pri nas starost ni takšen problem in vsekakor upam, da se bom uvrstil tudi na igre v Rio de Janeiro.”