Drugi športi

Söderling izlil dušo: Na Googlu sem iskal načine samomora

Stockholm, 05. 07. 2020 12.21 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Upokojeni teniški igralec Robin Söderling, nekoč četrti igralec sveta, ki je kot prvi v Roland Garrosu premagal španskega zvezdnika Rafaela Nadala, je v zadnjih izjavah spregovoril o svojih težavah z napadi panike in tesnobe.

Söderling (desno) pozdravlja Avstralca Bernarda Tomića po njunem obračunu v Wimbledonu.
Söderling (desno) pozdravlja Avstralca Bernarda Tomića po njunem obračunu v Wimbledonu. FOTO: AP

Zaradi napadov panike in tesnobe je švedski teniški zvezdnik Robin Söderling kariero končal že pri 31 letih. Ob slovesu leta 2015 je kot razlog navedel mononukleozo, za državni radio P1 pa je zdaj razkril, da so bile zdravstvene in psihične težave še veliko hujše.

"Neprestano sem čutil tesnobo, grizlo me je od znotraj. Sedel sem v stanovanju in gledal v prazno, brez da bi lahko to razumel, že najmanjši hrup mi je povzročal paniko. Ko je na predpražniku pristalo kakšno pismo, me je zajela takšna panika, da sem padel na tla. Če je zazvonil telefon, sem se tresel od strahu," se je grozljivih izkušenj spominjal Söderling.

Le porazi s tremi tekmeci ga niso vrgli iz tira
Veljal je za enega najboljših igralcev na pesku, ki je kot prvi v Roland Garrosu ustavil tudi španskega šampiona Rafaela Nadala, med letoma 2005 in 2019 sicer kar 12-kratnega osvajalca pariškega naslova. Leta 2009, ko se je Söderling prvič uvrstil v finale (to mu je uspelo tudi naslednje leto), je prvič začutil, da nekaj ni v redu, skupaj z uspehi in rastočimi pričakovanji pa se je vse skupaj še poslabšalo.

"Izgubil sem lahko le s tremi igralci, ostale sem moral premagati, sicer sem se počutil slabo, kot da sem doživel polom, počutil sem se kot zguba," je nadaljeval Söderling. V prvem finalu ga je ustavil Švicar Roger Federer, bilo je 6:1, 7:6 (1) in 6:4, naslednje leto pa je bil boljši Nadal s 6:4, 6:2 in 6:4. Dobro leto kasneje, julija 2011, je osvojil OP Švedske in odigral zadnji dvoboj proti Špancu Davidu Ferrerju (naslov je pri ženskah osvojila Polona Hercog). Na domačem naslovu v Monte Carlu pa so se prave težave šele začele.

'Jokal sem in jokal'
"Začel sem padati temen prepad brez dna," se je bližajočega US Opna, na katerem leta 2011 nato ni nastopil, spominjal Söderling. "Začela se je panika, začel sem jokati. Jokal sem in jokal. Vrnil sem se v hotel, se vrgel na posteljo in vsakič, ko sem pomislil na to, da bi odšel na igrišče, se je začela panika. Prvič sem čutil, da ne glede na to, kako močno si želim, tega nisem zmogel storiti, pa tudi če bi mi na čelo prislonili pištolo. Prišlo je do tega, da sem na Googlu začel iskati načine samomora. Zdelo se je, da je bila katera koli stvar boljša od tega življenja v peklu."  

Söderling sicer dodaja, da v nobenem trenutku ni bil blizu smrti, uradno pa se je kot že rečeno trenutni kapetan švedske reprezentance upokojil šele leta 2015, potem ko tri leta ni igral. Z družino zdaj živi v predmestju Stockholma. 

"Redko govorimo o psihičnih težavah na elitni ravni svetovnega športa, a to sem želel povedati. Tistim, ki se posvečajo športu in njihovim staršem, polagam na srce, da trdo trenirajo in vse skupaj jemljejo sproščeno. Ukvarjaj se s športom in sanjaj, a če si uspešen, ohrani perspektivo in se s tem poskusi preživljati. To meni do sedaj ni uspelo," je priznal Söderling.

  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.