Največji uspeh je Brigita Bukovec zabeležila na OI v Atlanti, ko je osvojila prvo slovensko atletsko odličje v zgodovini OI. Pred njo je bila le Švedinja Ljudmila Engquist, za njo pa je zaostala Francozinja Patricia Girard. Te tri tekmovalke so tudi v naslednjih letih krojile vrh svetovnega teka na visokih ovirah. Bukovčeva je v olimpijskem finalu 31. julija 1996 dosegla osebni in še sedaj veljavni slovenski rekord (12,59), zlato odličje, bilo bi prvo za samostojno Slovenijo, pa je zgrešila za drobceno stotinko.
Nepozaben 'dvoboj' z Engquistovo v Atlanti:
Ob omenjenem olimpijskem dosežku je bila še bronasta na svetovnem dvoranskem prvenstvu leta 1995 v Barceloni, druga na EP leta 1998 v Budimpešti in druga na dvoranskem EP leta 1996 v Stockholmu. Bukovčeva je 3. aprila 2001 končala športno kariero, zaradi težav z zdravjem tudi pred tem dve leti praktično ni tekmovala. Leta 1999 je prikazala svojo najboljšo zimsko sezono in tedaj še ni bilo moč slutiti, da potem na najvišji ravni ne bo več nastopala. Zmagala je kar šestkrat, vseh šest zmag je dosegla na največjih mitingih.
Dobri dve leti z družino živi v Švici, ker njen življenjski sopotnik Željko Pavlica, s katerim imata sinova, dela na Evropski nogometni zvezi (Uefa). Konec aprila je umrl legendarni trener Jure Kastelic, ki jo je vodil ves čas njene športne poti, že od osnovnošolskih let, ko je vadila tudi gimnastiko.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.