Yulimar Rojas je prav v zadnjem poskusu finala troskoka krepko izboljšala svoj svetovni rekord 15,43 m, ga je dosegla v Madridu 21. februarja 2020. Olimpijska zmagovalka iz Tokia in tudi aktualna svetovna prvakinja na prostem je postavila prvi svetovni rekord tekmovanja v srbski prestolnici.
Slovenska štafeta je bila s časom 3:37,08 skupno med vsemi zadnja, deseta. Agata Zupin, Jerneja Smonkar, Veronika Sadek in Anita Horvat so izboljšale prejšnji rekord, ki so ga v Istanbulu dosegle 5. marca letos za dvoranski balkanski naslov, ko so s skoraj 60 m prednosti pred tekmicami tekle 3:37,84.
Kot prvi je slovenske nastope začel Filip Jakob Demšar in v kvalifikacijah teka na 60 m ovire dosegel 33. izid med 46 tekmovalci na startni listi. S časom 7,79 je za šest stotink zgrešil uvrstitev v polfinale.
S tem so se končali slovenski nastopi na SP, ki so imeli vrhunec v soboto z bronom Tine Šutej v skoku s palico.
Za vrhunec tekmovanja je poskrbela Rojasova, ki je za kar 31 cm izboljšala svoj prejšnji rekordni dvoranski dosežek. V lasti ima tudi najboljšo znamko vseh časov na prostem, 15,67 m je skočila za olimpijsko zlato v japonski prestolnici prejšnje poletje.
V finalu troskoka se je merila tudi Neja Filipič, ki je bila zelo zadovoljna po prvem poskusu. Čeprav je dolgo čakala na objavo izida, pa je že pred tem vedela, da je prav v Beogradu izvedla najboljši skok v tej zimi. Drugič si je zaploskala, ko so objavili, da je skočila 14,13 m, saj v tej zimi še ni preskočila štirinajstmetrske oznake.
Po prvi seriji je bila deveta. Prepričljivo prva je bila absolutna favoritinja za zlato, Rojasovi so namerili 15,19 m. S 15,41 m, izidom sezone na svetu, je bila skoraj meter pred konkurenco po prijavljenih izidih že pred tekmovanjem.
Filipičeva je v drugi seriji prestopila, kot tudi Rojasova, v tretji pa skočila 13,83 m ter za 16 centimetrov zgrešila osmo meto, ki bi ji prineslo še zadnje tri skoke v finalu.
V njem je Rojasova prestopila še v četrti seriji, v tretji imela 15,05 m, v peti 15,36 m, v zadnji pa je piko na i postavila s svetovnim rekordom, s katerim je za meter ugnala vse tekmice. Druga je bila Ukrajinka Marina Bek Romančuk s 14,74 m, tretja je bila Jamajčanka Kimberly Eilliams (14,62 m).
"Super je, da sem prav na SP dosegla osebni rekord, a sem to tudi pričakovala že vso sezono. Končno sem naredila minimum, kar sem načrtovala. Zadnji hip sem tudi zamenjala model copat z bolj tenkimi podplati, ki so bili ustreznejši za to podlago. Tudi zalet mi je v prvi seriji zelo uspel. Uvrstitev je zelo dobra in bom zaradi tega verjetno dobila priložnost za nastope na boljših mitingih," je povedala Filipičeva.
Južnokorejec Sanghyeok Woo je zmagal v skoku v višino (2,34 m), na 3000 m pa Etiopijec Selemon Barega (7:41,38). Zadnjih sedem končnih odločitev bo pozno popoldne in zvečer.
Tudi finale štafet, kjer bo šest reprezentanc. Od tega dosežka je bila slovenska četverica precej oddaljena. "Le Zupinova je imela v prvi predaji nekaj konkurence, potem pa so tekmice ušle in smo ostale tri tekle same. A smo bile med desetimi najboljšimi štafetami na svetu, dosegle pa smo tudi cilj, državni rekord. Vesela sem, da je zveza dala poudarek tudi štafetam in da lahko poleti pričakujemo še več," je povedala slovenska rekorderka na 400 m Anita Horvat, ki je tekla v zadnji predaji.
Prvi je slovenske nastope začel Demšar. "Nisem zadovoljen s tehnično izvedbo nastopa, čeprav čas, ki sem ga dosegel, ni slab. Zadel sem ob drugo oviro in nato počepnil in tam kar precej izgubil," je nastop strnil Demšar.
Demšar je dobil zelo dobro progo, bil je na peti v peti od šestih skupin. Na tretji progi je tekel tudi svetovni rekorder Grant Holloway, svetovni prvak na 110 m ovire in srebrn na olimpijski igrah lani v Tokiu.
"Ob meni na sosednji progi je tekel tudi Britanec Andrew Pozzi, branilec naslova. To me je zelo motiviralo. Žal pa mi ni uspelo, da bi to povsem izkoristil," je ocenil Demšar, ki bi moral za preboj v nadaljevanje za stotinko izboljšati svoj osebni rekord, ki ga je dosegel lani, letos pa je bil najhitrejši s stotinko slabšim dosežkom. Na prvenstvo je prišel zadnji hip, saj je imela Slovenija pravico do nastopa enega atleta, ki ni izpolnil norme.
