Alpe in kronometer ločujeta Slovenijo do zgodovinske rumene majice

Hribovit začetek, bodo favoriti varčevali?
V torek bo 16. etapa postregla s petimi kategoriziranimi vzponi. Najtežji bo predzadnji prve kategorije (dolg 11,1 kilometra s povprečnim naklonom 6,5 odstotka), a se bo zaključil slabih 20 km pred ciljem, tako da obračunov med glavnimi akterji v skupnem seštevku ne gre pričakovati. 

Zadnja dva kilometra čaka kolesarje še ena vožnja navkreber, in sicer do športnega središča Villard-de-Lans. Na tem delu trase bo povprečni naklon 7,9-odstoten, poleg tega pa bi karavano lahko dodatno premešali sunki vetra, ki v departmaju Isere sicer niso nič neobičajnega. 

Glavnina bo po vsej verjetnosti nekaj moči privarčevala za prihodnji dan, tako da lahko pričakujemo močno ubežno skupino. A če bo ta do zadnjega vzpona ujeta, potem bomo znova videli obračun glavnih favoritov in morda novo slovensko (dvojno) zmago.

Kraljevska etapa s končno neznanko
Sreda bo ponudila kar dva vzpona najtežje kategorije. Prvi na prelaz Madeleine (17,1 kilometra in z 8,4-odstotnim naklonom), s katerim so kolesarji opravili na nedavnem kriteriju Dauphine, najverjetneje še ne bo ponudil obračuna favoritov, lahko pa bi se zgodilo, da bi kdo izmed doslej najhitrejših že tam odpadel. Egan Bernal je denimo v nedeljo na Grand Colombieru pokazal, da ni v najboljši formi, imel naj bi tudi zdravstvene težave, tako da bo znova na veliki preizkušnji. 

Nato kolesarje čaka spust v Briancon in zatem peklenski zaključek etape. Od Brides-Les-Bainsa jih čaka kar 21,5 kilometra dolg vzpon na Col de la Loze, mimo mondenega alpskega središča Meribel. Klanec s povprečnim naklonom 7,8 odstotka se med osmim in enajstim kilometrom nekoliko zmanjša, od 17. kilometra naprej pa je več kot desetodstoten, najstrmejši deli pa presegajo celo mejo 20. 

Zaključni del vzpona od Meribela do prelaza Loze je bil na Tour uvrščen sploh prvič, cesto so namreč uradno odprli šele lani poleti. Etapa se bo zaključila na 2304 metrih, najvišji točki letošnje dirke po Franciji. Premierno so kolesarji na cilj 17. etape sicer zapeljali prejšnjega avgusta, ko je prelaz gostil cilj etape Tour de l’Avenir, nekakšne dirke po Franciji za dirkače do 23 leta starosti, na kateri je leta 2018 slavil Tadej Pogačar. Ker organizatorji niso bili povsem prepričani, ali je sploh možno priti do cilja, je bila etapa dolga zgolj neverjetnih 23 kilometrov.

Takrat je v cilju stal tudi legendarni Bernard Hinault, ki je na Touru zabeležil kar pet skupnih zmag. Po koncu etape je navdušeno poklical vodilnega moža dirke Christiana Prudhomma in mu dejal, da si mora zaključni del trase nujno ogledati na lastne oči. Prudhomme ga je poslušal, tako da bodo ljubitelji francoske pentlje lahko letos uživali v povsem novem zaključku. Nič čudnega pa ne bi bilo, da bi prav zaključni kilometri na prelaz Loze dali tudi že končnega zmagovalca.

Vzpon na prelaz Loze se je kolesarskemu svetu premierno predstavil šele pred letom dni:

Zadnje alpsko dejanje
V Meribelu, ki ga bo karavana prečkala v sredo, bo start četrtkove, zadnje alpske etape. Ta je na papirju nekoliko manj zahtevna od svoje predhodnice, a ker se nikdar ne ve, kako se bodo posamezni kolesarji odzvali na peklensko 17. etapo, bi tudi 18. lahko še kako premešala vrstni red med najboljšimi. Za kaj takega je najbolj primeren sklepni vzpon etape in obenem zadnji ekstra kategorije na letošnji dirki. Sicer dolg le šest kilometrov, a z naklonom vselej večjim od desetih odstotkov. Končal se bo slabih 30 kilometrov pred ciljem, s tem pa napetosti v glavnini še ne bo konec. 

Karavano namreč čaka še 1,8 kilometra dolg odsek makadamske ceste, na katerem bi razplet lahko krojile predvsem tehnične težave. Dve leti nazaj jih je prav tam imel Chris Froome, a se mu je uspelo vrniti v glavnino, saj je bilo do cilja še 90 kilometrov. Tokrat pa prostora in časa za popravo napak ne bo. 

Že omenjeno etapo izpred dveh let, ki je prav tako prečkala des Gileres je dobil Julian Alaphilippe. Francoz pa je, ker v skupnem seštevku ni več nevaren, tudi tokrat med favoriti:

Nagrada za sprinterje 
Za preživele v "gruppetu" bo po treh peklenskih dneh v Alpah prva od dveh nagrad prišla v petek. 19. etapa, ki so jo organizatorji označili kot premor med gorskimi preizkušnjami in kronometrom na predzadnji dan, se bo po vseh pričakovanjih zaključila s skupinskim sprintom. Slovenci bomo tam računali na Luko Mezgeca, ki je v soboto v Lyonu pokazal, da je v tem trenutku med najhitrejšimi, a vse bo odvisno od tega, kdo bo iz Alp odnesel najbolj sveže noge.

Zadnji met kocke 
V soboto malo po 18. uri se pričakuje, da bo v cilj na Planche des Belles Filles pripeljal zadnji kolesar. 36,2 kilometra dolg kronometer bo dokončno dal odgovor, kdo bo dan kasneje na Elizejskih poljanah užival v rumeni majici. To bo edina samostojna preizkušnja na letošnjem Touru. Končala se bo z vzponom prve kategorije (5,9 kilometra in 8,5-odstotni povprečni naklon) na že omenjeni vrh v francoskih Vogezih. 

Poleg nog bi znala biti odločilna tudi taktika. Zanimivo bo predvsem, ali se bodo kolesarji pred zadnjim vzponom odločili za zamenjavo kolesa. Za takšno potezo se je na slovenskem državnem prvenstvu pred tedni denimo odločil Tadej Pogačar, medtem ko bo Primož Roglič celotno preizkušnjo najverjetneje opravil na enem kolesu. 

Parada šampionov po Elizejskih poljanah
V nedeljo, na zadnji dan dirke po Franciji, je pred karavano tradicionalna etapa po Elizejskih poljanah, ki pa sprememb v skupnem seštevku ne bo prinesla. Vsi, ki jim bo uspelo priti do Pariza, bodo v središču francoske prestolnice opravili osem krogov, na koncu pa bo o zmagovalcu skoraj zagotovo odločal sprint. Za zdaj vse kaže, da bo v rumenem na koncu užival eden od slovenske dvojice, Roglič ali Pogačar, za popoln slovenski dan v Parizu pa bi lahko z etapno zmago poskrbel še Mezgec. 

Lani je glavnina na Elizejskih poljanah kot zadnjega ujela Jana Tratnika, ki je kasneje dejal, da je imel zaradi vožnje pred tolikšnim občinstvom "solzne oči":