Tyson: Občutki tesnobe so v meni vedno prisotni

Legendarni Mike Tyson je z rosnimi 20 leti postal najmlajši svetovni boksarski prvak v težki kategoriji, potem ko je leta 1986 s tehničnim nokavtom v začetku druge runde opravil z nebogljenim Trevorjem Berbickom. To je bila tedaj 28. Tysonova zmaga, do konca kariere pa jih je zbral še dodatnih 22.

Ljubitelj golobov danes šteje 53 let in kot je priznal v pogovoru s Kenanom Thompsonom, se je s strahom in občutki tesnobe soočal skozi vso svojo kariero. "Nikoli si nisem mislil, da se bom lahko kosal z bremenom uspešnega borca. Morate razumeti, da sem enega od vrhuncev v svoji karieri doživel že pri 20 letih. Da ne govorim o medijskem pritisku in ostalih obrobnih stvareh, ki so bile vseskozi zelo moteč dejavnik na moji športni poti," je uvodoma dejal nekdanji vladar težke kategorije, ki je v nadaljevanju razkril, kako je uspel premagati večni strah in nervozo pred, med in po dvobojih.

"Verjeli ali ne, tudi zdaj sem nervozen, ko se pogovarjam z vami. Ampak to sem sprejel kot del življenja, kot nujno zlo, s katerim se soočamo na vsakodnevni ravni. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da so občutki, ki jih imenujemo nervoza ali strah, zgolj naravni obrambni mehanizem. Sam sem skušal občutke tesnobe obrniti sebi v prid, v nasprotnem bi mi gotovo spodletelo. Zato sem bil večkrat uspešen kot pa poražen. Treba se je naučiti živeti s tem," poudarja Mike Tyson.   

Na vprašanje, ali bi lahko 'normalna' oseba prenesla njegov smrtonosen udarec, je 'Iron Mike' odgovoril: "Kaj pa je po vašem mnenju 'normalna' oseba? To nima nobene zveze s tem, ali ste profesionalni športnik ali ne. Tu gre bolj za srčnost, borbenost, nepopustljivost življenjskega značaja ... Boksarski obračuni imajo veliko skupnega z moralo slehernika. Ne gre za to, da boste prejeli udarec, temveč za to, ali ste pripravljeni umreti. Takšno je pač življenje. Ko se soočite s tem, potem ni razloga za strah in tesnobo." 

Ob koncu se je Tyson dotaknil tudi svojega vsakdana v obdobju pandemije koronavirusa: "Vsak dan pridno treniram. Najprej eno uro na kolesu, nato na tekaški stezi dodatno uro, na koncu pa še dvignem kakšno lažjo utež. Počasi se vračam v formo in čez kakšen teden ali dva bom začel z boksarskimi treningi za svojo dušo."