VIDEO: 'Umazani' svetovni rekordi?

Tehnologija napreduje, proces treninga gre naprej, poznavanje človeškega telesa je vedno boljše. Kljub temu nekateri svetovni rekordi ostajajo nepopravljeni že več desetletij. Večina še dandanes »nedotakljivih« rekordov je bilo doseženih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in so, če pogledamo današnje rezultate v teh disciplinah, enostavno neverjetni in v veliki meri neponovljivi.

Že 25 let, torej od leta 1983, je nedosegljiv ženski rekord na 800 metrov Jarmile Kratochvilove, ki je tekla neverjetnih 1:53, 28. Letošnji najboljši rezultat, ki ga ima Rusinja Jelena Soboljeva, 1:54,85 je še daleč od 25 let starega rekorda. Poleg tega so Rusinjo letos tudi ujeli na dopingu, kar pomeni, da si je svoj rezultat pritekla na nedovoljen način. Pri tem se lahko vprašamo, kako čista je bila takrat Kratochvilova. Zbode že dejstvo, da je bil njen izgled precej bolj podoben moškemu, kot ženski.

Šprinterska rekorda na 100 in 200 metrov (10,49s in 21,34s) Američanke Florence Griffith Joyner sta nedotakljiva že 20 let in nič ne kaže, da bi se jima katera atletinja lahko približala. Še najbolje je kazalo Američanki Marion Jones, ki je bila rekordoma najbližje (10,65s in 21,62s), vendar še vedno precej daleč. Pa so tudi njo ujeli na dopingu. Joynerjevi ni bilo jemanje nedovoljenih poživil nikoli dokazano, pa čeprav je njena smrt, pri vsega 39-ih letih, verjetno povezana prav z dopingom. Odpovedalo ji je srce.

Bolgarka Jordanka Donkova ima v lasti rekord na 100 metrov z ovirami. Času 12,21s, iz leta 1988, se je v zgodovini približala le ona. Najboljše atletinje danes tečejo nad 12,45s, kar je zelo dober rezultat. Slovenski rekord Brigite Bukovec, ki je s tem rezultatom osvojila srebro na olimpijskih igrah v Atlanti, je 12,57s. Odličen rezultat, vendar proti rekordu dokaj povprečen.

Marita Koch (Vzhodna Nemčija) je na 400 metrov leta 1988 tekla 47,60s, kar je več dve sekundi hitreje letošnjega najboljšega rezultata, ki ga ima Britanka Christine Ohuruogu  (49,62s). Belorusinja Natalija Lisovskaja je leta 1987 kroglo sunila 22,63m, kar je več kot meter in pol dlje od letošnjega najboljšega rezultata (20,98m).

Dopinška testiranja so bila takrat zelo nerazvita, sam doping verjetno precej bolj. Vendar velja, da so vsi atleti čisti, dokler jih ne ujamejo. Večina teh neverjetnih rekordov imajo v lasti ženske. To bi lahko povezali le s testosteronom, ki ga je v ženskem telesu naravno precej manj kot v moškem. Vendar pa so to le ugibanja.

Nekaj je tudi svetovnih rekordov v moški konkurenci, ki jih bo težko preseči. Za Slovence najbolj zanimiv je rekord v metu kladiva, ki ga od leta 1986 drži Belorus Juriy Sedykh (86,74m). Ta rezultat je za 4,44m boljši od slovenskega rekorda Primoža Kozmusa (82,30m). Prav olimpijski prvak iz Pekinga pa je napovedal, da bo v naslednjih letih poskusil porušiti ta rekord. To napoved je podkrepil s primerjavo rezultatov med njim in Belorusom v vseh starostnih obdobjih. Kozmus je po rezultatih zdaj boljši, kot je bil Sedykh v njegovih letih. Morda bo pa prav Slovenec tisti, ki bo podrl enega od rekordov, ki v atletiki velja za pravi mit.

Vsi »prastari« rekordi pa kljub silovitemu razvoju športnega treniranja, znanosti proučevanja sposobnosti človeškega telesa in nenazadnje športne opreme zagotovo še lep čas ne bodo padli. To je zelo sumljivo, vendar še enkrat: komur se ne dokaže jemanje nedovoljenih substanc, velja za »čistega«.