Veselje po zmagi: 'To je moja prva članska medalja, in to kar zlata'

Peti dan svetovnega prvenstva v atletiki v Eugenu so podelili štiri komplete medalj. Slovenske ljubitelje atletike je z naslovom svetovnega prvaka v metu diska navdušil Kristjan Čeh, v skoku v višino je zmagala Avstralka Eleanor Patterson. Naslova sta osvojila še Brazilec Alison dos Santos na 400 m ovire ter Britanec Jake Wightman na 1500 m.

Vse oči slovenskih navijačev so bile uprte v met diska, kjer je bil Čeh prvi favorit za zlato kolajno. Ptujčan je upravičil pričakovanja in z rekordom prvenstev (71,13 metra) v velikem slogu osvojil svoj prvi naslov svetovnega prvaka.

"Po drugem metu, ki je bil prek 69 metrov, sem si dejal le, da ne smem izgubiti medalje, pa katera koli bo. Že pred tekmo sem si zastavil cilj, met čez 70 m in rekord prvenstev. To je moja prva članska medalja, in to kar zlata," je bil takoj po nastopu, ogrnjen s slovensko zastavo, vesel Čeh.

Kakšni pa so sicer dosedanji najboljši slovenski dosežki na SP v atletiki?

1. Kristjan Čeh, disk, Eugene (ZDA), 2022; Primož Kozmus, kladivo, Berlin (Nemčija) 2009

2. Primož Kozmus, kladivo, Osaka (Japonska) 2007

3. Gregor Cankar, daljina, Sevilla (Španija) 1999; Marija Šestak, troskok, Osaka 2007; Primož Kozmus, kladivo, Daegu (Južna Koreja) 2011

4. Tina Šutej, palica, Eugene (ZDA), 2022; Primož Kozmus, kladivo, Moskva (Rusija) 2013; Brigita Bukovec, 100 m ovire, Atene (Grčija) 1997

5. Primož Kozmus, kladivo, Pariz (Francija) 2003; Brigita Langerholc, 800 m, Osaka 2007

6. Alenka Bikar, 200 m, Edmonton (Kanada) 2001; Miran Vodovnik, krogla, Osaka 2007

7. Britta Bilač, višina, Atene 1997; Matic Osovnikar, 100 m, Osaka 2007; Martina Ratej, kopje, Daegu, 2011

8. Brigita Bukovec, 100 m ovire, Göteborg (Švedska) 1995; Miran Vodovnik, krogla, Berlin (Nemčija) 2009

9. Renata Strašek, kopje, Göteborg (Švedska) 1995; Snežana Vukmirovič, troskok, Moskva (Rusija) 2013

9. Martina Ratej, kopje, London (Velika Britanija) 2017

10. Martina Ratej, kopje, Doha (Katar) 2019; Brigita Bukovec, 100 m ovire, Stuttgart (Nemčija) 1993; Merlene Ottey, 100 m, Pariz 2003, čas v polfinalu (15. mesto); Sonja Roman, 1500 m, Berlin 2009

11. Britta Bilač, višina, Stuttgart 1993; Matija Šestak, 400 m, Sevilla 1999; Helena Javornik, 5000 m, Sevilla 1999; Igor Primc, disk, Edmonton 2001

11. Martina Ratej, kopje, Berlin 2009

11. Sonja Roman, 1500 m, Osaka 2007, čas v polfinalu (16. mesto)

12. Lia Apostolovski, višina, Eugene 2022; Jolanda Čeplak, 1500 m, Pariz 2003; Maruša Mišmaš Zrimšek, 3000 m zapreke, Doha 2019; Maja Mihalinec, 200 m, Doha 2019

13. Slovenija 4 X 400 metrov; Kocuvan, Horvat, Vrtačič in Šestak, Sevilla 1999; Jolanda Čeplak, 800 m, Edmonton 2001; Robert Renner, palica, Peking 2015; Maruša Černjul, višina, London 2017; Tina Šutej, palica, Doha 2019

14. Mirko Vindiš, maraton, Rim (Italija) 1987

15. Boštjan Buč, 3000 m zapreka, Osaka 2007, čas prvega kroga kvalifikacij (17. mesto); Brigita Langerholc, 800 m, Sevilla 1999; Igor Primc, disk, Sevilla 1999; Tina Šutej, palica, London 2017

* 5. Breda Pergar, 3000 m, Sittard (Nizozemska), 1980
* opomba: Mednarodna atletska zveza (IAAF) je leta 1980 pripravila SP v Sittardu na Nizozemskem v tekih na 3000 m in 400 m ovire za ženske, ker na OI teh dveh disciplin ni bilo na programu.