Sprva je bila volilna skupščina predvidena 22. oktobra v živo, a je bila zaradi druge razglasitve epidemije pri nas in omejevanja javnega življenja za zajezitev novega koronavirusa prestavljena. "Glavni razlog za sklic e-volilne skupščine je bil, da se ta čas ne ve, kako dolgo bodo veljali omejitveni ukrepi za zajezitev epidemije. Prevladalo je mnenje, da bo volitve do konca decembra težko izvesti v živo ter da je zato treba vodstvo dobiti čim prej. S tem bo omogočeno normalno nadaljnje delovanje zveze in njene pisarne," je dogajanje povzel direktor AZS Nejc Jeraša. UO je obenem soglasno sprejel nacionalni razvojni načrt dela v slovenski atletiki med letoma 2021 in 2024, ki so ga strnili v osem prednostnih nalog. To so pripravljali skupaj z Evropsko atletiko že od marca letos, pa je potem pandemija nekoliko zavrla delo, ki se je bolj živahno nadaljevalo septembra in oktobra.
Člani UO so tudi soglasno sprejeli odločitev, da sprejmejo preventivno protidopinško izobraževanje Slovenske protidopinške organizacije (SLOADO) kot obvezen pogoj za pridobitev ali obnovitev tekmovalnih licenc športnikov, starejših od 14 let, ter za vse atletske trenerje. To so uvedli skladno s svetovnim protidopinškim kodeksom in mednarodnimi standardi.
Na seji so obravnavali tudi kandidacijske liste za naslov najboljšega atleta leta, največ časa pa so posvetili volitvam. Za predsednika kandidirajo sedanji prvi mož slovenske atletike Roman Dobnikar, nekdanji predsednik Peter Kukovica ter novinca v atletiki Klemen Boštjančič in Stojan Nikolič. Vsi štirje so ali pa so bili na vidnih mestih v slovenskem gospodarstvu. Dobnikar je bil na izredni volilni skupščini AZS januarja 2016 v Ljubljani izvoljen za predsednika. Z enoletnim mandatom je kot edini kandidat nasledil Gregorja Benčino.
Ta je nekaj časa pred tem odstopil, Dobnikar pa je nato zvezo vodil slabo leto dni, dokler ni 6. decembra dobil štiriletnega mandata. Dobil je 43 od 61 možnih glasov, drugi kandidat Andrej Kocič pa 18. Kukovica je AZS vodil med letoma 2005 in 2009 ter 2009 in 2012, po dveh zaporednih predsedniških mandatih do letos ni več kandidiral.
Dobnikarja je predlagalo okrog deset klubov, Kukovico Triglav Kranj, Nikoliča velenjski klub, Boštjančiča pa AK Kranj. V zgodovini AZS se še ni zgodilo, da bi se toliko kandidatov potegovalo za mesto predsednika, in to ob praznovanju stoletnice slovenske atletike ter v času, ko ima večina zvez težave, da pridobi koga iz gospodarstva, da bi vodil športno organizacijo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.