Wawrinko, nekoč rablja Novaka Đokovića, čaka nekaj popolnoma drugačnega

Gospod iz Lausanna je na profesionalno teniško sceno vstopil davnega leta 2001. Prvi grand slam turnir je osvojil 13 let pozneje na OP Avstralije, ko je v štirih nizih premagal Rafaela Nadala. V eri velike četverice Andyja Murrayja, Rogerja Federerja, Novaka Đokovića in Nadala je skupaj trikrat slavil v finalih največjih turnirjev. Ravno tolikokrat, kot Murray, ki bo v zgodovini tenisa zapisan z 'večjimi črkami' od njega.

Prvi teden v letošnjem Wimbledonu je 36-letnega Škota in 38-letnega Švicarja znova potisnil na površje skupne zavesti teniških navdušencev. Murray z umetnim kolkom in Wawrinka z zelo načetimi koleni sta mlajšima Thanasiju Kokkinakisu in Stefanosu Cicipasu (Murray je vodil 2:1 v nizih pred prekinitvijo drugega kroga) odčitala lekcijo v tenisu. Murray ima v primeru napredovanja v tretji krog vsaj na videz preprosto pot do četrtfinala. Wawrinka se bo na drugi strani soočil s starim znancem.

Bilo je nekoč ...

Novak Đoković je zmagal na 20 od njunih 26 medsebojnih srečanjih. A kadarkoli sta se srečala na enem od največjih štirih turnirjev v sezoni, je na koncu bil zmagovalec Wawrinka ali pa se je Đoković pošteno namučil v petih nizih. Dvakrat se je srečanje zaključilo predčasno, enkrat zaradi poškodbe Švicarja, enkrat pa zaradi Srbovih težav. Skratka na tej ravni sta na osmih medsebojnih obračunih izenačena. V finalih pa je Wawrinka obakrat premagal Đokovića. Srb se bo torej srečal z nekom, ki ga je v preteklosti v ključnih trenutkih pošteno namučil. Brez teh porazov bi Đoković na svojem računu imel že 25 osvojenih turnirjev za grand slam.

A njuni karieri sta se od finala OP ZDA leta 2016 nadaljevali v drastično drugačnih smereh. Od takrat je Đoković osvojil kar 13 naslovov. Wawrinka pa se je ustavil pri številki tri. Težave s poškodbami so Švicarja v nekem trenutku z najvišjega tretjega mesta potisnile celo na 361. mesto na ATP lestvici. Lahko bi se reklo, da je leto 2016 bilo prelomno za oba igralca. Đoković je priznal, da sta takrat njegova motivacija in želja drastično padli, a zdaj je jasno, da je njegova najnižja točka bila zgolj odskočna deska za uspehe, ki so sledili. Ti uspehi so ga pripeljali do točke, ko je pri 36 letih starosti splošno sprejet kot eden od, če ne celo najboljši teniški igralec vseh časov.

Njegovo telo deluje močnejše in bolj zdravo kot kadarkoli v (športnih) letih, ko bi pričakovali, da bo ravno obratno. Tudi psihično verjetno noben teniški igralec ali športnik na splošno ni bil tako močen, kot je človek, ki je zmagal v 11 od zadnjih 13 finalih turnirjev za grand slam, v katerih je nastopal. Na Central Courtu All England kluba ni izgubil od leta 2013, ko ga je v finalu premagal prej omenjeni Murray. Đoković bo med obračunom z Wawrinko v tretjem krogu Wimbledona na nek način gledal v lasten odsev v ogledalu, ki mu bo poskušalo vračati njegove nezaustavljive servise in sila natančne udarce. Z videnim bo verjetno zelo zadovoljen ne zgolj zaradi svojih uspehov in napredka od tistega poraza leta 2016, ampak tudi zaradi sreče, ki so mu jo namenili teniški bogovi. Operacije kolena, ki jih je Wawrinka moral preživeti, da je prišel do te točke, so pustile svoj pečat in Švicar je bleda senca nekdaj strahospoštovanja vredne številke tri svetovnega tenisa.

"'Ukradel' mi je dva grand slama. To je njegova vloga v moji karieri," se je pred srečanjem pošalil Đoković in dodal: "A Stan mi je zelo všeč. On je odlična oseba. To kar počne pri svojih letih me navdihuje. Star je že skoraj 40 let in še vedno igra dobro. Tega ne more početi veliko ljudi."

Skromni Stan

Wawrinka se na drugi strani javno otepa vsakršnih namigovanj, da bi lahko trenutno drugega igralca sveta presenetil. "Ste videli, kako igra? Povejte mi vsaj eno njegovo šibko točko. Izjemno je bilo igrati proti njemu. On je popoln igralec. Vse je tako čisto pri njemu. V pravem trenutku vedno odigra popoln udarec. Upam, da bo srečanje čim bolj izenačeno, ampak nedavni rezultati namigujejo, da v resnici nimam nikakršnih možnosti."

Kljub skromnosti pa verjamem, da tekmovalni ogenj, ki je Švicarja v najbolj napetih trenutkih že dvakrat popeljal mimo Srba, še ni ugasnil. Dejstvo, da se bo Đoković v tretjem krogu Wimbledona srečal z 88. igralcem sveta, ni nenavadno, obraz, ki ga bo na mreži pozdravil, pa globoko v sebi nosi zgodovino, ki je teniški svet ne more zlahka pozabiti. Rane, ki jih v mladosti utrpiš in preživiš, se zacelijo, a vseeno za seboj pustijo brazgotino, ki poskrbi, da nanje nikoli ne pozabiš. Đoković se bo danes srečal s človekom, ki ga je kar nekajkrat ranil in vsaj deloma poskrbel za to, da danes je to, kar je, eden najboljših.